Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (36.012-36.036)


  1.      toplínski  -a -o prid. (ȋ) zastar. temperaturen: toplinske spremembe ♪
  2.      toplíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. greti: toplili so mu od mraza otrple noge toplíti se postajati toplejši: vreme se topli; brezoseb. postopoma se je toplilo ♪
  3.      topljênje  -a s (é) glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega ♪
  4.      toplokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) zool. pri katerem je toplota krvi neodvisna od temperature okolice: sesalci so toplokrvni; toplokrvne živali ● ekspr. toplokrvno dekle zelo čustveno, strastno ◊ vet. toplokrvni konj konj lažje pasme, ki se uporablja za ježo ali vprego v lahke vozove ♪
  5.      toplôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati ♪
  6.      tópničar  tudi topníčar -ja m (ọ̑; ȋ) vojak topniške enote: četa topničarjev ♪
  7.      tópničarski  tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota ♪
  8.      topníški  in tópniški -a -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na topništvo: topniško obstreljevanje / topniška enota ♪
  9.      topníštvo  in tópništvo -a s (ȋ; ọ̑) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice: obe diviziji sta imeli nekaj topništva; protiletalsko topništvo / lahko, težko topništvo // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: topništvo napada mesto ♪
  10.      topoglàv  in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati ♪
  11.      topoglávec  -vca m (ȃ) ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti ♪
  12.      topogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédno prisl. v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil ♪
  13.      topografíja  -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
  14.      topográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
  15.      tôpol  -óli ž (ó ọ̑) zastar. topol m: sedel je na klopi pod topoljo ♪
  16.      topôla  -e ž (ó) star. topol m: visoke topole ob reki ♪
  17.      topolíno  -a m (ȋ) tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom ♪
  18.      topologíja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza ♪
  19.      topôlov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad ♪
  20.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
  21.      toponímika  -e ž (í) lingv. celota toponimov določenega področja: proučevati toponimiko dežele // veda o toponimih; toponomastika: ukvarjati se s toponimiko ♪
  22.      toponomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava ♪
  23.      toponósec  -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec ♪
  24.      tôpor  -ôra m (ó ó) star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa ♪
  25.      topòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪

   35.887 35.912 35.937 35.962 35.987 36.012 36.037 36.062 36.087 36.112  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA