Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (35.412-35.436)



  1.      švábščina  -e ž () slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini
  2.      švadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev
  3.      švadronêr  -ja m () zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja
  4.      švadronírati  -am nedov. () zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira
  5.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre
  6.      švédra  -e ž (ẹ̑) slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta
  7.      švedráti  -ám nedov.) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil
  8.      švéjkovski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. tak kot pri Haškovem Švejku: švejkovski humor
  9.      švèrc  in švêrc švêrca m ( é; ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj
  10.      švêrcar  -ja m (ē) nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev
  11.      švêrcati  -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti: prijeli so ga, ker je švercal / švercati cigarete
  12.      švícarski  -a -o prid. () nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanušah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk
  13.      švígašvága  -e ž (-á) švigašvaga m: ta človek je prava švigašvaga
  14.      švígati  -am nedov. () 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči
  15.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči
  16.      švíglja  -e ž () nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahnil je s švigljo 2. zelo velik in suh človek: dekle je prava šviglja
  17.      švígniti  -em dov.) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju
  18.      švistéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je švistelo; brezoseb. pod nogami je švistelo / redko svilena obleka je švistela šumela, šuštela // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so švistele okrog njih / kose švistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švisteti z bičem švistèč -éča -e: švisteč so puščice zletele proti njim; švisteča sablja
  19.      švístniti  -em dov.) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in švistnila; brezoseb. v gozdu je švistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: krogla je švistnila nad njegovo glavo; od nekod je švistnila puščica / lastovka je švistnila mimo // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: švistnil je z bičem
  20.      švŕk  -a m () udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk z bičem
  21.      švŕk  medm. () 1. posnema glas pri udarcu, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk, jo udari z bičem; švrk, švrk, švrk, ga tepe 2. izraža hiter premik, skok: švrk, je skočilo nekaj temnega iz vreče / poslovil se je od domačih in švrk na morje
  22.      švŕkati  -am nedov. ( ) 1. udarjati, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkati konja; švrkati po volu z bičem / švrkati s palico po zraku; pren., ekspr. v romanu je švrkal po meščanih 2. ekspr. tekati, švigati: ves čas je švrkala iz sobe v kuhinjo; miši so švrkale sem in tja ● ekspr. pesek je švrkal izpod konjskih kopit na vse strani letel; ekspr. skrivaj ga je švrkal z očmi ošinjal
  23.      švŕkniti  -em dov.) 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkniti konja z bičem; švrkniti po živini / švrkniti s šibo po zraku; pren., ekspr. kritik je švrknil po mladih pisateljih 2. ekspr. steči, švigniti: skrivaj je švrknil iz hiše ● ekspr. švrknil ga je z jeznim pogledom ošinil
  24.      t  [té in tǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, t téja tudi t-ja (ẹ̄; ǝ̏) enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik ◊ lingv. deležnik na -t; metal. profil T in T profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
  25.      tbc  [tebecé tudi tǝbǝcǝ̀] ž neskl. (ẹ̄; ǝ̏) žarg., kratica tuberkuloza: imeti hudo tbc; neskl. pril.: tbc ambulanta

   35.287 35.312 35.337 35.362 35.387 35.412 35.437 35.462 35.487 35.512  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA