Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (34.962-34.986)



  1.      širokorítiti se  -im se nedov.) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu
  2.      širokosŕčen  -čna -o prid. () ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapneekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil
  3.      širokóst  tudi širôkost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. širina: izmeriti širokost predmeta / širokost in skrivnost človeškega življenja
  4.      širokoúst  -a -o prid. ( ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz
  5.      širokoústen 1 -tna -o prid. () ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški
  6.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen
  7.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek
  8.      širokovéstnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost širokovestnega človeka: očitajo mu širokovestnost
  9.      šírom  predl. () neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države
  10.      šírši  -a -e prid. () 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena
  11.      šíška  -e ž () bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglicšport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu
  12.      šíškarica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice
  13.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga
  14.      šív  -a m () 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv
  15.      šiválna  -e ž () 1. redko šivalnica: delavke iz šivalne 2. star. šivanka: vdeti nit v šivalno
  16.      šiválnica  -e ž () prostor, obrat za šivanje: v novem poslopju sta šivalnica in likalnica; šivalnica perila
  17.      šivánka  -e ž () podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke ∙ šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu početi kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno
  18.      šivánkast  -a -o prid. () podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi
  19.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
  20.      šiváriti  -im nedov.) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu
  21.      šívast  -a -o prid. () podoben šivu: šivasta črta
  22.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem
  23.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti
  24.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija
  25.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron

   34.837 34.862 34.887 34.912 34.937 34.962 34.987 35.012 35.037 35.062  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA