Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (34.912-34.936)



  1.      šíbka  -e ž () žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke
  2.      šíbnat  -a -o prid. () ki je iz šib: šibnat koš; šibnata metla; ograja je šibnata
  3.      šíbovje  tudi šibóvje -a s (í; ọ̑) več šib, šibe: povezati šibovje v butaro // grmovje s šibami: v gozdu raste samo šibovje
  4.      šíbra  -e ž () svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, koslov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice
  5.      šífra  -e ž () dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila
  6.      šifránt  -a m (ā á) 1. strokovnjak za šifriranje: biti, postati šifrant 2. knjiga s šiframi, seznamom šifer: izdati, izdelati šifrant; iskati po šifrantu, v šifrantu / šifrant poklicev
  7.      šifrêr  -ja m () strokovnjak za šifriranje: šifrer v štabu
  8.      šifríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na šifriranje: šifrirni postopek, sistem / dela v šifrirnem oddelku; šifrirni stroj; šifrirna knjiga ◊ ptt šifrirni ključ znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila
  9.      šíht  -a m () nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela 2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika
  10.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha
  11.      šík  prid. neskl. () knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka
  12.      šikána  -e ž () knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja
  13.      šikaníranje  -a s () glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju
  14.      šikanírati  -am nedov. () knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira
  15.      šíkati se  -am se nedov. () nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro
  16.      šíkoven  -vna -o prid. () zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno
  17.      šílast  -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen
  18.      šílec  -lca m () zastar. šilce2: popiti šilec žganja
  19.      šílek  -lka m () zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho
  20.      šíling  -a m () 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta
  21.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljarilzool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja
  22.      šilonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec
  23.      šímbas  -a m () meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas
  24.      šímelj  -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj
  25.      šímfati  -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake: ne morem prenašati, da me kar naprej šimfaš / rad je šimfal čez politiko zabavljal

   34.787 34.812 34.837 34.862 34.887 34.912 34.937 34.962 34.987 35.012  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA