Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (3.476-3.500)
- reprezentánt -a m (ā á) 1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov 2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov ♪
- reprezentántka -e ž (ā) športnica, ki je članica reprezentance: reprezentantke bodo jutri odpotovale; reprezentantka Olimpije; trening reprezentantk / pri tem klubu igra največ državnih reprezentantk ♪
- reprezentatívec -vca m (ȋ) publ. reprezentant: reprezentativci so že začeli trenirati; nastop naših reprezentativcev ♪
- reprezentatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ti podatki so reprezentativni; za razstavo so izbrali po eno reprezentativno delo znanih slikarjev / knjiž. anketirati reprezentativno skupino prebivalstva vzorčno, tipično / knjiž. reprezentativna knjižna izdaja razkošna; knjiž. reprezentativna večerna obleka izbrana, boljša; na tak sestanek bi morali poslati kako bolj reprezentativno osebnost pomembno, ugledno; reprezentativna stavba veličastna, mogočna 2. ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavniški,
zastopniški: predsednik reprezentativnega odbora; reprezentativni organ ♪
- reprezentatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost ♪
- reputácija -e ž (á) knjiž. ugled, priznanje: doseči, utrditi reputacijo; alpinist z mednarodno reputacijo / za vselej so ga spravili ob reputacijo dobro ime ♪
- resketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: strojnice resketajo; brezoseb. v stroju je resketalo in pokalo ♪
- résoplavútarica -e ž (ẹ̑-ȗ) nav. mn., pal. izumrle morske ribe s plavutmi z močno koščeno zasnovo, iz katere so se razvile okončine kopenskih vretenčarjev ♪
- restánt in restànt -ánta m (ā á; ȁ á) nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta ♪
- restavrácija 1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji ♪
- restavrácija 2 -e ž (á) glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov ◊ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830 ♪
- restavracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba ♪
- restavracíjski in restavrácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje ♪
- restavratêr -ja m (ȇ) v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem ♪
- restavrátor -ja m (ȃ) kdor restavrira, obnavljavec: restavrator srednjeveških fresk; posvetovanje restavratorjev ♪
- restavrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje ♪
- restavrátorstvo -a s (ȃ) dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo ♪
- restavríranje -a s (ȋ) glagolnik od restavrirati: restavriranje starih knjig, slik; restavriranje kulturnih spomenikov / restavriranje starih družbenih odnosov ♪
- restavrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko ● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila restavríran -a -o: restavriran oltar; restavrirana oblast ♪
- rešetálo -a s (á) mont. naprava, ki razvršča, razporeja kose, delce premoga ali rude po velikosti in obliki: uporabljati rešetalo pri separaciji rud ♪
- rešetánje -a s (ȃ) glagolnik od rešetati: rešetanje žita / rešetanje vzgojnih vprašanj ♪
- rešetár tudi rešêtar tudi rešétar -ja m (á; ȇ; ẹ̑) izdelovalec rešet: ribniški rešetarji in lončarji ♪
- rešetárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje rešet: izumiranje rešetarstva ♪
- rešêtast -a -o prid. (é) 1. ekspr. luknjičast, preluknjan: rešetasta ponjava / rešetasta tkanina zelo redka ∙ ekspr. imeti rešetast spomin slab 2. knjiž. rešetkast: rešetasta ograja; rešetasta vrata ♪
- rešetáti -ám nedov. (á ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: rešetati žito, da pridejo pleve na vrh 2. ekspr. vsestransko proučevati, obravnavati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: rešetati načrt, predlog / rešetali so svoje nasprotnike / rešetali so novice zadnjih dni pogovarjali so se o njih 3. ekspr. premišljevati: rešetal je sam pri sebi, kaj naj stori ● ekspr. letala so s strojnicami rešetala naše položaje obstreljevala ♪
3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576