Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (34.737-34.761)
- šáfar -ja m (ā) zastar. oskrbnik: pobiral je pridelek od šafarjev ♪
- šafót -a m (ọ̑) knjiž. oder za obglavljanje obsojencev: stopiti na šafot; usmrtiti na šafotu / grozil mu je šafot smrtna kazen z obglavljenjem na takem odru ♪
- šagrínast -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šagrin: šagrinasti čevlji / šagrinasta površina ♪
- šáh -a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi // šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah 2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama ∙ ekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal 3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha ♪
- šahírati -am nedov. (ȋ) 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi ♪
- šáhovec -vca m (ȃ) zastar. šahist: slab šahovec ♪
- šahóvnica -e ž (ọ̑) 1. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na šahovnico; desna, leva stran šahovnice ♦ šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici 2. publ. področje, kjer se križajo koristi, interesi več držav: tuji vplivi na sredozemski šahovnici / dogodki na svetovni šahovnici ♪
- šáhovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šah: šahovski prvak / šahovska teorija / šahovski turnir; šahovska partija; šahovska ura ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze ♦ šah. (šahovski) problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; šahovska figura; šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo šáhovsko prisl.: šahovsko razvite države ♪
- šáht -a m (ȃ) žarg., mont. (rudniški) jašek: spustiti se po šahtu v rudnik; dno šahta ♪
- šájkača -e ž (ȃ) v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo: nosil je šajkačo; vojak s šajkačo na glavi ♪
- šájtrav -a -o prid. (ȃ) nar. štajersko opotekajoč se, zibajoč se: šajtrava hoja / šajtravo kolo opletajoče ♪
- šáka -e ž (á) zastar. 1. roka, zlasti velika: v šaki je držal meč; stisnil jo je s svojimi šakami // pest: s šako je razbil steklo na vratih 2. šapa, taca: medvedja šaka ♪
- šakál -a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: krvoločen šakal; slišati je zavijanje šakalov 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi ♪
- šál -a m (ȃ) daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu: plesti šal; oviti si vrat s šalom; svilen, volnen šal; šal in rokavice ♦ tekst. kašmirski šal zelo mehek, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne; neskl. pril.: obl. šal ovratnik navadno podolgovat ovratnik brez reverjev, katerega konca se spredaj križata ♪
- šála -e ž (á) 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares ● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto ♪
- šálica 1 -e ž (á) ekspr. manjšalnica od šala: duhovita šalica ♪
- šalíti se in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ȋ á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami ♪
- šalobárda -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
- šaloígra -e ž (ȋ) star. veseloigra: igrati, napisati šaloigro ♪
- šálter -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
- šamarjánka -e ž (ȃ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko ♪
- šamoá -ja m (ȃ) knjiž. irhovina: telovnik iz šamoaja; neskl. pril.: papir. šamoa papir gladek, tanek barvast papir ♪
- šamozít -a m (ȋ) min. temno zelena rudnina železov magnezijev silikat: nahajališče šamozita ♪
- šampanjizírati -am nedov. (ȋ) žarg. piti (šampanjec): šampanjizirala sta do jutra ♪
- šampánjski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve ♪
34.612 34.637 34.662 34.687 34.712 34.737 34.762 34.787 34.812 34.837