Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (34.462-34.486)


  1.      suknár  -ja m (á) nekdaj izdelovalec sukna: postati suknar; suknar in klobučar ♪
  2.      súkniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka ♪
  3.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  4.      suknjáč  -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪
  5.      súknjica  -e ž (ȗ) star. suknjič: obleči, sleči suknjico; moški v rjavi suknjici ♪
  6.      súknjič  -a m (ȗ) vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb ♪
  7.      súkno  -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
  8.      sukulènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti ♪
  9.      sulfamíden  -dna -o prid. (ȋ) farm. sulfonamiden: sulfamidna tableta ♪
  10.      sulfáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sulfat: sulfatna raztopina ♦ teh. sulfatna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidroksidom in natrijevim sulfatom ♪
  11.      sulfít  -a m (ȋ) kem. sol žveplaste kisline: kalcijev sulfit; vodna raztopina natrijevega sulfita ♪
  12.      sulfíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sulfit: sulfitni postopek ♦ teh. sulfitna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidrogensulfitom ♪
  13.      sulfonamíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sulfonamid: predpisati velik sulfonamidni odmerek / sulfonamidna injekcija, tableta ♪
  14.      súličar  -ja m (ȗ) nekdaj vojak, oborožen s sulico: četa suličarjev ♪
  15.      súličast  -a -o prid. (ȗ) podoben sulici: suličasta oblika / suličasti vrhovi smrek ♦ bot. suličasti list ♪
  16.      súličica  -e ž (ȗ) 1. manjšalnica od sulica: dečki s čakami in suličicami 2. lov. prvo letalno pero v peruti sloke: med trofejami je imel tudi suličico ♪
  17.      súličnik  -a m (ȗ) nekdaj stojalo za sulice: vtakniti sulico v suličnik ♪
  18.      súma  -e ž (ū) knjiž. 1. vsota, seštevek: plačati veliko sumo ♦ mat. znak za sumo 2. redko povzetek: podati sumo predavanja ♪
  19.      sumánd  -a m (ā) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva; seštevanec: vsota sumandov ♪
  20.      sumáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljeno ♦ jur. sumarni postopek skrajšani postopek sumárno prisl.: ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno ∙ knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno ♪
  21.      sumáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaričen pregled slovenske književnosti; sumarično poročilo / ocena je preveč sumarična posplošena, poenostavljena sumárično prisl.: sumarično podana vsebina ♪
  22.      súmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi 2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži súmno prisl.: sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči ♪
  23.      súmiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo ● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti sumèč -éča -e: sumeč pogled ♪
  24.      sumljív  -a -o prid., sumljívejši (ȋ í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna / bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve sumljívo prisl.: sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite ♪
  25.      súmnjati  -am nedov. (ū) zastar. sumiti: sumnjati drug drugega ♪

   34.337 34.362 34.387 34.412 34.437 34.462 34.487 34.512 34.537 34.562  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA