Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (3.326-3.350) 
- púntar -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji ♪
- puntaríja -e ž (ȋ) nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije ♪
- púntarka -e ž (ū) ženska oblika od puntar: puntarke so se zbrale na trgu ♪
- púntarski -a -o prid. (ū) uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha ♪
- púntarstvo -a s (ū) nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo ♪
- púntati -am nedov. (ú) spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino púntati se upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem ♪
- puritánec -nca m (ȃ) 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec ♪
- puritanízem -zma m (ȋ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem ♪
- puritánka -e ž (ȃ) ženska oblika od puritanec: bila je dosledna puritanka ♪
- puritánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puritance ali puritanstvo: puritanske ideje / puritanska družba, vzgoja ♪
- puritánstvo -a s (ȃ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci ♪
- pústa -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti ♪
- pústar -ja m (ȗ) knjiž., redko maškara, pustna šema: sprevod pustarjev ♪
- pustôta -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine ♪
- púta 1 -e ž (ū) ljubk. kokoš: pute so glasno kokodakale; naše pute pridno nesejo ∙ iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli ♪
- púta 2 -e ž (ú) nar. vzhodno brenta: oprtati si puto; puta, polna grozdja ♪
- pútar -ja m (ȗ) nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje ♪
- rabáta -e ž (ȃ) vrtn. obrobna gredica, navadno za rože: na rabatah so gojili vrtnice ♪
- rabóta tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala; vsakodnevna rabota prevajalca ♪
- rabótati -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem 2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju ♪
- rabútanje -a s (ȗ) glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku ♪
- rabútati -am nedov. (ȗ) pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje ♪
- rádiopostája in rádio postája -e ž (ā-ȃ) radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo; ladijska radiopostaja ♪
- ráhtati -am nedov. (ȃ) nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi: kokoši so rahtale in stopicale po dvorišču ● ekspr., redko avtomobil je rahtal po slabi cesti ropotal ♪
- rájtar -ja m (ā) zastar. konjenik: v vas so prijezdili rajtarji ♪
3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 
