Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (3.001-3.025)



  1.      potapljáti  -ám dov.) večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: potapljala je konja po dolgi grivi; potapljati koga po roki; potapljala jo je po licu s pahljačo; zadovoljno se je potapljal po trebuhu / ob slovesu ga je potapljal po rami potrepljal
  2.      potapljávec  -vca m () redko potapljač: potapljavci so raziskali ladijske razbitine / ponirki so dobri potapljavci ♦ zool. potapljavci srednje velike ptice, ki se potapljajo, dobro plavajo in slabo letijo, Podicipediformes
  3.      potapljávka  -e ž () 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke ♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis
  4.      popnik  -a m () nav. mn., zool. hrošči s tipalnicami, prirejenimi za črpanje atmosferskega zraka, ki živijo v plitvih stoječih vodah, Hydrophilidae: črni potapnik
  5.      pornati  -am dov. () krajši čas tožiti, tarnati: potarnati zaradi dela nekaterih; ko ji je potarnal o svojih problemih, ga je začela tolažiti; potarnala je o sinu, ki se ne uči
  6.      potefn  -a -o [tudi tǝf] prid. (á) pog. 1. pomečkan, potlačen: poteftan klobuk 2. potrt, pobit: bil je ves poteftan
  7.      potéhtati  -am dov. (ẹ̑) redko potežkati: z obema rokama je potehtal posodo; potehtati v roki
  8.      potemkem  prisl. (á) knjiž. 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem, torej: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov 2. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa
  9.      potent  -a m () knjiž. mogočnež, mogočnik: potentati so določali usodo ljudi; politični, vojaški potentat
  10.      potepti  -ám [tudi tǝp] dov.) 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico ● ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali potepn -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča ∙ ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit
  11.      potepvati  -am [tudi tǝp] nedov. () knjiž. teptati: poteptavati sneg, zemljo / poteptavati z nogami
  12.      potráta  -e ž () 1. glagolnik od potratiti: omejiti potrato vode / pospravljanje je bilo zanjo le potrata časa; potrata energije, sil 2. nav. ekspr. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: zakaj vsa ta potrata; vino pri kosilu je imela za potrato; luksus in potrata / knjige so bile njena edina potrata razkošje
  13.      potrepevati  -am nedov. () v presledkih trepetati: noge mu potrepetavajo; ustnice so ji potrepetavale od vznemirjenja / glas ji je potrepetaval / ekspr. vrhovi smrek potrepetavajo v vetru ● ekspr. nad reko potrepetava modrikasta meglica je, leži; ekspr. na obrazu mu potrepetava senca žalosti poteze obraza izražajo, kažejo žalost potrepetavajóč -a -e: potrepetavajoče luči na grobovih
  14.      potróštati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. potolažiti: fant je potroštal dekle
  15.      potúhtati  -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: ali si ti to potuhtal; vedno je potuhtal kaj zanimivega; potuhtati nov načrt // ugotoviti, spoznati: dolgo časa niso mogli potuhtati, kje je napaka ∙ pog. kmalu ga je potuhtala ugotovila, kakšen je v resnici; ugotovila, kakšen namen ima
  16.      povrlo  -a s (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine: tovarna izdeluje različne svedre, rezkala in povrtala / ročna, strojna povrtala
  17.      povŕtati  -am dov. () 1. z vrtanjem poglobiti, povečati luknjo v čem: desko bo treba še malo povrtati / povrtati odprtino ♦ teh. s povrtalom dokončno obdelati izvrtino 2. ekspr. pobezati, pobrskati: povrtati po žerjavici; povrtal si je po ušesih 3. ekspr. vprašati, povprašati, navadno z določenim namenom: pojdi malo povrtat, da boš videl, kakšno je stanje ● ekspr. povrtati po spominu skušati se spomniti
  18.      póvštertanc  -a [tǝr] m (ọ́) etn. ples, pri katerem si plesalec izbere soplesalca s poklekom na blazino, ki jo položi predenj: plesati povštertanc
  19.      pozatakníti  in pozakniti -em dov. ( á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice
  20.      pozláta  -e ž () tanka prevleka iz zlata: pozlata se že lušči; obnoviti pozlato; bleščeča, potemnela, pristna pozlata / s pozlato okrašen strop; pren., ekspr. klasicistična pozlata uprizoritve // ekspr. kar je temu podobno: nebo se je prevleklo s pozlato; pozlata na listju
  21.      pozlar  -ja m (á) kdor se ukvarja s pozlatarstvom: rezbar in pozlatar
  22.      pozlarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata
  23.      pozlarstvo  -a s () pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom
  24.      požvenketi  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) krajši čas žvenketati: požvenketati s kovanci v žepu
  25.      požvenkevati  -am nedov. () večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA