Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (2.876-2.900)
- poletávati -am nedov. (ȃ) premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: lastovka poletava nad vodo; metulji poletavajo s cveta na cvet; pren., ekspr. njegove misli poletavajo k družini ● knjiž., ekspr. deli pogovora poletavajo v sobo se slišijo ♪
- pólgrúntar -ja [u̯g] m (ọ̑-ȗ) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta ♪
- polístati -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
- poliuretán -a m (ȃ) kem. makromolekulska snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken, lepila ♪
- poliuretánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poliuretan: poliuretanski izdelek / poliuretanska pena kavčuku podobna elastična snov iz poliuretana ♪
- pólmontážen -žna -o [u̯m] prid. (ọ̑-ȃ) ki je deloma zgrajen iz večjih, že prej industrijsko izdelanih elementov: polmontažni objekti ♦ grad. polmontažna gradnja gradnja le nekaterih delov z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi elementi ♪
- polnôta -e [u̯n] ž (ó) knjiž., redko polnost: polnota prsi / to daje pesmim pristnost in polnoto ♪
- pólpêta -e [u̯p] ž (ọ̑-é) srednje visoka peta: kupiti čevlje s polpeto ♪
- polpéta -e ž (ẹ̑) pečena jed okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov: za večerjo so jedli polpete in solato ♪
- pólproletárec -rca [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci ♪
- pólproletariát -a [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat ♪
- pólproletárski -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost ♪
- pólstávek -vka [u̯s] m (ọ̑-ȃ) 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek ♪
- póltar -ja m (ọ́) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar ♪
- polúta -e ž (ū) 1. polovica zemeljske oble; polobla: severna, zahodna poluta / zemeljska poluta 2. anat. polovica velikih ali malih možganov; hemisfera: desna poluta / možganska poluta 3. publ., navadno s prilastkom stran, del: izobraževalna in raziskovalna poluta muzejstva / temna in svetla poluta življenja ♪
- polután -a m (ȃ) zastar. 1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico 2. izrodek, izvržek: moralni polutan ♪
- polutánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polutane: polutanske živali ♪
- polutánstvo -a s (ȃ) zastar. 1. lastnost, značilnost polutanskega: rasno polutanstvo 2. polovičarstvo, omahljivost: revolucija leta 1848 je propadla zaradi polutanstva buržoazije ♪
- pometáč -a m (á) delavec, ki pometa: preživlja se kot pometač / cestni pometač ♪
- pometáčica -e ž (á) delavka, ki pometa: dela kot pometačica; pometači in pometačice ♪
- pometáčka -e ž (ȃ) redko pometačica, pometalka: več let je bila za pometačko ♪
- pometálka -e [u̯k] ž (ȃ) delavka, ki pometa: vsako jutro srečuje na cesti pometalke ♪
- pométanje -a s (ẹ̄) glagolnik od pometati: pometanje ceste, kuhinje; čiščenje in pometanje / pometanje smeti ♪
- pométarica -e ž (ẹ̑) ekspr. pometačica, pometalka: preživljala se je kot pometarica ♪
- pometáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na pometače: pometaška obleka / pometaško delo ♪
2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976