Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (276-300)


  1.      tángov  -a -o (ȃ) pridevnik od tango: tangov korak ♪
  2.      tanílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tanjenje: tanilni postopek / tanilno kladivo ♪
  3.      tanín  -a m (ȋ) kem. organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje, čreslovina: pridobivati tanin iz hrastovega lubja; raztopina tanina / tovarna tanina ♪
  4.      tanínov  -a -o (ȋ) pridevnik od tanin: taninov ekstrakt ♪
  5.      tanínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tanin: taninski izvleček ♦ teh. taninski les les za pridobivanje tanina z izluževanjem ♪
  6.      taníti  -ím tudi tániti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina ♪
  7.      tanjênje  -a s (é) glagolnik od taniti: tanjenje žice / tanjenje kovin ♪
  8.      tánjšanje  -a s (ȃ) glagolnik od tanjšati: tanjšanje žice ♪
  9.      tánjšati  -am nedov. (ȃ) delati (bolj) tanko: tanjšati nit, vitre, žico / tanjšati testo valjati, vleči ∙ podolžne črte postavo tanjšajo jo delajo vitkejšo tánjšati se postajati tanjši: snežna plast se je tanjšala / leče se proti robovom tanjšajo so tanjše ♪
  10.      tánk  -a m (ȃ) 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka ♪
  11.      tánkanje  -a s (ȃ) glagolnik od tankati: tankanje goriva ♪
  12.      tánkati  -am nedov. (ȃ) pog. točiti gorivo: med vožnjo so večkrat tankali / tankati bencin, nafto ● pog. spet so šli tankat pit, popivat ♪
  13.      tánker  -ja m (á) ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton ♪
  14.      tánkerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tanker: tankerski prevoz / varnost tankerske plovbe / tankerska pot / tankerska ladja tanker ♪
  15.      tankéta  -e ž (ẹ̑) med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave: kolona tankov in tanket ♪
  16.      tankíst  -a m (ȋ) vojak tankovske enote: tankist je zlezel v tank; biti dodeljen k tankistom ♪
  17.      tankístovski  -a -o (ȋ) pridevnik od tankist: tankistovska oprema ♪
  18.      tanko...  tudi tenko... [druga oblika tǝn] prvi del zloženk nanašajoč se na tanek: tankodebeln, tankokožen, tankolas, tankonog, tankoplasten; tankočuten, tankoslušen, tankovestnost ♪
  19.      tankočúten  tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj ♪
  20.      tankočútje  tudi tenkočútje -a [druga oblika tǝn] s (ȗ) knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje ♪
  21.      tankočútnost  tudi tenkočútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo ♪
  22.      tankokóžen  tudi tenkokóžen -žna -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima tanko kožo: tankokožna žival ♪
  23.      tankolás  in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza ♪
  24.      tankolupínast  tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tǝn] prid. (í) ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh ♪
  25.      tankonóg  tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA