Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (2.651-2.675)
- ostrôta -e ž (ó) star. ostrost: ostrota noža / začudil se je ostroti njenega glasu ♪
- osvéta -e ž (ẹ̑) zastar. maščevanje: snovati osveto / to je storil iz osvete // v zvezi krvna osveta krvno maščevanje: tam še obstaja krvna osveta ♪
- ošlátati -am dov., tudi ošlatájte; tudi ošlatála (á ā) nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo ♪
- oštaríja -e ž (ȋ) pog. gostilna, krčma: šel je v bližnjo oštarijo; posedati po oštarijah / pri njih doma imajo oštarijo ♪
- oštaríjski -a -o prid. (ȋ) pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori ♪
- otájati -am dov. (ȃ) 1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led: otajati živilo; meso se je že otajalo / odjuga otaja poti; pren., ekspr. nobeni ni otajal srca 2. ekspr. narediti, da kdo preneha biti molčeč, nedostopen: vino ga je otajalo otájati se prenehati biti pokrit z ledom: zemlja se je otajala; jezero se je že otajalo / led se otaja; pren., ekspr. odnosi med državama so se otajali otájan -a -o: otajano meso ♪
- otalíti -ím dov., otálil (ȋ í) redko otajati: otaliti zamrznjeno živilo / zemlja se je otalila ♪
- otáva -e ž (ȃ) (posušena) trava druge košnje: otava lepo kaže; seno in otava ♪
- otáven -vna -o (ȃ) pridevnik od otava: otavna košnja ♪
- otávič -a m (ȃ) agr. (posušena) trava tretje košnje: kositi otavič; otava in otavič ♪
- otávnica -e ž (ȃ) nar. (posušena) trava četrte košnje: Senožet je treba samo malo prekopati .. pa bo arnice, otave in otavnika pa še otavnice, kolikor bo kdo hotel (C. Kosmač) ♪
- otávnik -a m (ȃ) 1. nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: Otavnika je bilo dva voza .. otavnice pa še za pašo ne bo (C. Kosmač) 2. zastar. avgust: prvega otavnika je odpotoval ♪
- pákristál -a m (ȃ-ȃ) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: za snov značilni kristali in pakristali ♪
- palatál -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž ♪
- palatálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom: palatalna pripora / palatalni l [l'] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; palatalni soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom ♪
- palatalizácija -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje ♪
- palatalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. 1. tvoriti soglasnik hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j, mehčati: palatalizirati soglasnik 2. spremeniti soglasnik zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: palatalizirati k palatalizíran -a -o: palatalizirani soglasnik ♪
- paléta -e ž (ẹ̑) 1. slikarska priprava za razmazovanje, mešanje barv: v roki je držal paleto in slikal; paleta in čopič / barve s palete; pren., knjiž. pisatelj slika življenje z bogato in pisano paleto ∙ ekspr. ta motiv je vreden njegove palete da bi ga on upodobil, naslikal 2. knjiž., s prilastkom barve, barvni odtenki pri čem: na tej sliki prevladuje svetla paleta; paleta impresionizma / modna paleta se vsako leto spreminja modne barve // elementi, stvari, sestavljajoči kako celoto: letošnja repertoarna paleta je zelo aktualna; pisana orkestralna paleta; zvočna paleta 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: travnik nudi paleto barv; paleta idej, zabavnih popevk 4. teh. priprava z mednarodno dogovorjenimi merami, obliko za prevažanje blaga: nalagati sadje s paletami; lesena paleta; palete in viličarji ♪
- palméta -e ž (ẹ̑) 1. um. okras v obliki stiliziranih palmovih listov: s palmetami okrašeni kapiteli 2. agr. sploščena oblika krošnje, pri kateri rastejo ogrodne veje v smeri vrste: sorta, primerna za vzgojo palmete ♪
- pancéta -e ž (ẹ̑) nar. zahodno navadno na zraku presušena trebušna slanina s plastmi mesa: jesti, narezati panceto ♦ gastr. kraška panceta ♪
- pantagruélski -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisovem Pantagruelu: pantagruelski humor ♪
- pantalóni -ov m mn. (ọ̑) zastar. hlače: novih pantalonov se mu ni zdelo škoda ♪
- papatáči -ja m (ȃ) 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije ♪
- paratáksa -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa ♪
- paratáktičen -čna -o prid. (á) knjiž., redko enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje ♦ lingv. parataktični veznik priredni veznik ♪
2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751