Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (2.226-2.250)



  1.      monumentalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti kaj monumentalno: skulpturo monumentalizirati s klasicistično arhitekturo / važne predmete je umetnik monumentaliziral monumentalizíran -a -o: na mozaiku je dogodek monumentaliziran
  2.      monumenlnost  -i ž () lastnost, značilnost monumentalnega: stavba daje trgu monumentalnost; monumentalnost spomenika / ekspr.: zgodbo je povzdignil do resnične monumentalnosti; monumentalnost simfonije / monumentalnost Plečnikove arhitekture
  3.      moralitéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. moralnost: moraliteta človeka 2. lit., zlasti v srednjem veku navadno alegorično dramsko delo s poučno vsebino: napisati, uprizoriti moraliteto; moraliteta o izgubljenem sinu / sodobna absurdna moraliteta
  4.      morbiditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi oboli za isto boleznijo v letu na tisoč prebivalcev; obolevnost: morbiditeta pada; podatki o morbiditeti
  5.      morit  -a m () lit. ta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino: srednjeveški moritati
  6.      moriten  -tna -o prid. () nanašajoč se na moritat: moritatni pevec / moritatna balada
  7.      morôstar  -ja m () nar. barjan
  8.      morôstarski  -a -o prid. () nar. barjanski: morostarska megla / morostarska stran Ljubljane
  9.      mortadéla  -e ž (ẹ̑) gastr. salama velikega premera z drobno zmletim mesom, kosi slanine in zelo začinjena: kos mortadele
  10.      mortalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev; umrljivost, smrtnost: mortaliteta pada, raste; nataliteta in mortaliteta
  11.      morlnost  -i ž () 1. knjiž., redko umrljivost, smrtnost: mortalnost in natalnost 2. med. letalnost: mortalnost pri tem obolenju je trideset odstotkov
  12.      môštarica  -e ž (ō) moštnica: okrog hiše je imel posajenih več medenk in moštaric; košara moštaric / hruška moštarica
  13.      molo  -a s (á) teh. naprava, s katero se navija vlečna vrv: električno, ročno motalo; motalo za viseči oder
  14.      tanje  tudi monje -a s (ọ̄; ) glagolnik od motati: motanje preje / motanje otrok po sobi
  15.      tati  -am tudi moti -ám nedov. (ō; á ) 1. knjiž. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa; navijati: motati prejo na motovilo / štrene motati 2. ekspr. premikati sem in tja, vrteti: roke so ji motale predpasnik; med prsti je motal papir, svinčnik / veter dviguje in mota prte na mizah // star. zvijati: motati cigareto 3. nav. ekspr. delati, da kaj spremeni svoje okolje: motati kaj iz slame; metulji se motajo iz bub / iz noči se nekaj mota / ženska se je motala v različne jopice in ogrinjala zavijala, oblačila tati se, tudi moti se 1. nav. ekspr., s prislovnim določilom gibati se v določenem prostoru: okoli postelje se motajo ljudje; ob reki se je motalo veliko kopalcev; otroci so se motali po sobi; mačka se mi mota pod nogami / mota se daleč od doma / po glavi, v glavi se ji motajo čudne, nejasne misli / steza se je motala med kamni se je vila / pod stropom se mota dim / žarg., navt. kapitan se je znal motati med ledom je znal spretno manevrirati 2. ekspr. zapletati se, komplicirati se: vojne homatije so se začele čedalje bolj motati / pri govorjenju se je vedno bolj motal ● ekspr. jezik se mu mota ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. motati se v prepir soudeleževati se prepira motajóč -a -e: otroci, motajoči se okrog njega tan tudi mon -a -o: tekst. motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov
  16.      mrakôta  -e ž (ó) nav. ekspr. mrak, mračnost: v sobi je bila mrakota; mrakota gozda / mrakota je plavala nad vsemi stvarmi
  17.      mrzlôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost mrzlega: mrzlota snega, vode / mrzlota mesečine / zastar. zapadel je sneg in zavladala je mrzlota mraz, hlad / mrzlota besed, pogleda / hotel je zlomiti ponosno mrzloto in napuh v njej
  18.      muléta  -e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto
  19.      múltivitamínski  -a -o prid. (-) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat
  20.      musčar  -ja m () ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo pa je tisti mustačar
  21.      musče  -č ž mn.) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami
  22.      musči  -ev m mn. (á ā) nar. brki, zlasti veliki: Z užitkom jo [cigareto] je slinil in bilo je, kakor da se mu izpod mustačev utrinja posmeh (I. Koprivec)
  23.      mústang  -a m () 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu
  24.      muškéta  -e ž (ẹ̑) nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje: nositi mušketo na rami; okorne muškete; muškete in arkebuze
  25.      mušcar  -ja m () ekspr. kdor ima (velike) brke: mrk muštacar

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA