Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (2.026-2.050)



  1.      licicija  -e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija ◊ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami
  2.      licitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na licitacijo: licitacijski pogoji / licitacijska prodaja
  3.      licint  -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli
  4.      licinta  -e ž () nar. licitacija, dražba: gasilci so na veselici priredili tudi licitanto; posestvo je bilo prodano na licitanti
  5.      licitor  -ja m () kdor vodi licitacijo, dražilec: zgovoren licitator
  6.      lilipunec  -nca m () knjiž., redko pritlikavec: cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec
  7.      lilipunka  -e ž () ženska oblika od liliputanec: liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka
  8.      lilipunski  -a -o prid. () knjiž., ekspr. zelo majhen: v roki je imela liliputanski kovček; liliputanske države / liliputanska nagrada
  9.      lilipunstvo  -a s () knjiž., ekspr. omejenost, ozkosrčnost: pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov
  10.      limíta  -e ž () knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: povečanje storilnosti privede do fiziološke limite; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja ♦ mat. limita funkcije; limita zaporedja število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja
  11.      linotajp  tudi linotype -a [línojp] m (-) tisk. stavni stroj, na katerem nastajajo scela ulite vrstice stavka: linotajp in monotajp; neskl. pril.: linotajp stroj
  12.      lísta  -e ž () seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade ∙ črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljenadm. plačilna lista plačilni seznam; fin. tečajna lista; jur. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora
  13.      lístanje  -a s () glagolnik od listati: slišalo se je glasno listanje / listanje je premalo, treba je počasi brati; listanje po slovarju
  14.      lístarica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke se hranijo z listi, Tenthredinidae
  15.      lístast  -a -o prid. () podoben listu: listasti okraski; škrge so listast organ ♦ min. listasta zgradba rudnine
  16.      lístati  -am nedov. () obračati liste (knjige, zvezka): listal je časopis, ne da bi ga bral; vzel je knjigo in listal po njej; glasno listati / listati po papirjih na mizi // na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: rad listam po starih knjigah; dolgo je listal po reviji in iskal podatek; pren., knjiž. listala je po knjigi svojih spominov lístati se 1. knjiž., redko poganjati liste: drevo se že lista 2. gastr. biti, nastopati v tankih listih, plasteh: namazati testo z maščobo, da se lepo lista
  17.      lístavec  -vca m () nav. mn. listnato drevo: gozd, les listavcev; listavci in iglavci / zimzeleni listavci ♦ gozd. mehki, trdi listavci z mehkim, trdim lesom
  18.      lístavka  -e ž () vrtn. prst iz preperelega listja: igličevka in listavka
  19.      litaníje  -níj ž mn. () 1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije 2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah; kdaj bo konec teh litanij 3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb
  20.      litóta  -e ž (ọ̑) lit. besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem: pesnik rad uporablja litote / današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
  21.      lokalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko najdišče, nahajališče: arheološke lokalitete; lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji
  22.      longéta  -e ž (ẹ̑) med. polovična mavčna opornica, ki se pritrdi s povojem
  23.      lopáta  -e ž (á) 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate ● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počivalnavt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
  24.      lopátar  -ja m () 1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji 2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak: čreda lopatarjev
  25.      lopátast  -a -o prid. (á) 1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge; lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke 2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA