Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (1.951-1.975)
- kvárta 2 -e ž (ȃ) zastar. karta2: začeli so metati kvarte; iz kvart prerokovati; igrati na kvarte; kupček kvart ♪
- kvartáč -a m (á) nav. ekspr. kdor kvarta: kvartači so se zatopili v igro; postal je strasten kvartač ♪
- kvartál -a m (ȃ) knjiž. četrtletje: prvi kvartal preteklega leta; konec tretjega kvartala ♪
- kvartálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti ◊ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač ♪
- kvartána -e ž (ȃ) med. malarija z napadi na štiri dni; četrtnica, četrtodnevnica: zdraviti kvartano ♪
- kvartánje -a s (ȃ) glagolnik od kvartati: kratkočasiti se s kvartanjem; kvartanje in kockanje ♪
- kvartár -ja m (ȃ) geol. obdobje kenozoika, v katerem se je pojavil človek: raziskuje podnebne razmere v kvartarju ♪
- kvartáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo 2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava ♪
- kvartáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kvartače ali kvartanje: kvartaški izraz; kvartaška pravila / kvartaška soba / kvartaški dolgovi ♪
- kvartáti -ám nedov. (á ȃ) igrati igro s kartami: ves večer so kvartali; kvartati za denar; kvarta in pijančuje ♪
- kvartávec -vca m (ȃ) redko kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali ♪
- kvartéta -e ž (ẹ̑) lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvarteti in terceti ♪
- kvásta -e ž (ȃ) kozm. priprava, navadno iz mehkejše tkanine, za nanašanje pudra: okrogla kvasta ♪
- kvínta -e ž (ȋ) muz. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto // peta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
- kvíntakord in kvintakórd -a m (ȋ; ọ̑) muz. akord iz prime, terce in kvinte: durov, molov kvintakord ♪
- kvintál -a m (ȃ) star. utežna mera, 100 kg: voz tehta nekaj kvintalov; prodal je več kvintalov sena ∙ ekspr. na kvintale sadja je šlo v izgubo zelo veliko ♪
- kvóta in kvôta -e ž (ọ́; ó) navadno s prilastkom količina, delež: določiti kvoto uvoza; povečati kvoto industrijskega lesa; letna kvota deviz; skupna kvota prispevkov ♪
- lábiodentál -a m (ȃ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala ♪
- laféta -e ž (ẹ̑) spodnji del, podstavek artilerijskega orožja: zabiti krake lafete v zemljo / topovska lafeta / krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti ♪
- lagôta -e ž (ó) star. lagodnost, udobnost: umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja ♪
- lahkôta -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote 2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek ♪
- lájta -e ž (ȃ) 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice ♪
- lákota -e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna 2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti 3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji /
spolna lakota poželjivost 4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna 5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota 6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota ♪
- laktácija -e ž (á) biol. izločanje mleka iz mlečnih žlez: laktacija traja nekaj mesecev; konec laktacije ♪
- laktacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na laktacijo: laktacijski hormon / laktacijska doba ♦ psiht. laktacijska psihoza psihoza pri ženski v laktacijski dobi ♪
1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051