Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (1.926-1.950)



  1.      krčen  -čna -o prid. () tisk., v zvezi krtačni odtis odtis za korekture: krtačni odtis članka, knjige
  2.      krčenje  -a s (á) glagolnik od krtačiti: krtačenje obleke / krtačenje živine
  3.      krčica  -e ž (á) krtačka: roke si je očistil s krtačico
  4.      krčiti  -im nedov.) čistiti, gladiti s krtačo: krtačiti obleko / krtačiti živino / ekspr. ves dan ga je samo krtačil ošteval, zmerjal
  5.      krčka  -e ž (á) manjšalnica od krtača: očistiti s krtačko; lase ima goste kot krtačka / zobna krtačka zobna ščetka ∙ ostriči se na krtačko ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
  6.      kunktor  -ja m () knjiž., redko omahljiv, neodločen človek, zlasti vladar ali vojskovodja: vladal jim je kunktator
  7.      kuominng  -a m () polit. kitajska ljudsko-socialna stranka, ki je pod Čangkajškovim vodstvom dobila protirevolucionarni značaj: ustanovitev kuomintanga // publ. protirevolucionarna Čangkajškova vlada
  8.      kuominngovec  -vca m () pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci
  9.      kuominnški  -a -o prid. () nanašajoč se na kuomintang: kuomintanške čete / kuomintanška vlada
  10.      kuriozitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
  11.      ta  -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta
  12.      tar  -ja m () slabš. menih, redovnik: iz samostana je stopilo več kutarjev
  13.      kuvêrta  -e ž () papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti kuverto; napisati naslov na kuverto; dati pismo v kuverto ● ekspr. vsakega prvega ji da kuverto ves denar, ki ga prejme; ekspr. prejemal je težke kuverte visoke denarne podkupnine
  14.      kvadrátast  -a -o prid. () ki ima obliko kvadrata: kvadratasta ribiška mreža; kvadrataste strehe stavb / kvadratasta soba / kvadratasta ali pravokotna oblika / ekspr. velika kvadratasta usta
  15.      kvalitatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost
  16.      kvalitéta  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo doberlingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača
  17.      kvánta  -e ž () 1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami // zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto 2. redko izmišljotina, čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni
  18.      kvanč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) kvanta: je velik kvantač; druži se s kvantači in pretepači
  19.      kvannje  -a s () glagolnik od kvantati: kar tekmujeta v kvantanju; kvantanje in pijančevanje / prazno kvantanje žensk
  20.      kvántarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kvantače ali kvanto: zelo je kvantarski; kvantarske šale / kvantarske pesmi / kvantarske čenče; sam: govorili so take kvantarske, da je šla ven kvantarske šale, dovtipe
  21.      kvanški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kvantače ali kvantanje: kvantaški pogovor / kvantaški izrazi
  22.      kvanti  -ám nedov.) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem
  23.      kvantitatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana
  24.      kvantitéta  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto ◊ lingv. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje
  25.      kvárta 1 -e ž () muz. interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj: zaigrati kvarto // četrta diatonična stopnja glede na dani ton

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA