Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (176-200)



  1.      taktizírati  -am nedov. () ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem
  2.      ktnica  -e ž () muz. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic
  3.      ktnost  -i ž (ā) lastnost taktnega: cenijo ga zaradi njegove taktnosti / pomanjkanje taktnosti takta
  4.      taktomér  -a m (ẹ̑) knjiž. metronom: udarci taktomera
  5.      ktoven  -vna -o prid. () muz. taktovski: taktovni način
  6.      ktovski  -a -o prid. () nanašajoč se na takt2: taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob
  7.      l  -a m (á) nar. del: razdeliti hlebec na štiri tale; večji tal / vsak je dobil svoj tal delež // parcela: peljal je čez njegov tal
  8.      l  -a -o [ta] prid. ( á) star. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala 2. južen: sneg je že tal / talo vreme
  9.      lamus  -a m () anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu
  10.      talár  -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar ∙ ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik 2. v nekaterih deželah uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu
  11.      lasoterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa
  12.      lati  -am nedov. (á) nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh
  13.      le  - tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo -, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. - dalje kakor m., le tož. -; dv. m. - dvá stil. -, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), - dvá stil. -, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. ( ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali
  14.      lec  -lca m () kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca // oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami
  15.      lele  - tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo -, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. - dalje kakor m., le tož. -; dv. m. - dvá stil. -, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), - dvá stil. -, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. ( ọ̑) ekspr. ta, tale: tolele igračko bi rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila
  16.      len  -lna -o prid. () nanašajoč se na tla: a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh c) talne plasti č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga ◊ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh
  17.      talènt  -ênta m ( é) 1. velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, dar: imeti talent za glasbo; oblikovati, razvijati svoj talent; odkriti pri kom pesniški talent; talent za matematiko ∙ ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči 2. ekspr. kdor je posebno nadarjen za kaj: iskati, odkrivati nove talente; biti velik slikarski talent / nastop mladih talentov
  18.      talènt  -énta in -ênta m ( ẹ́, é) pri starih Grkih 1. denarna enota, 60 min: dolžen je pet talentov 2. utežna enota, približno 26 kg: talent zlata
  19.      talentíran  -a -o prid. () posebno nadarjen za kaj: talentiran glasbenik, pisatelj, športnik; talentiran učenec
  20.      talentíranost  -i ž () posebna nadarjenost za kaj: občudovati igralčevo talentiranost
  21.      talidomíd  -a m () farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid
  22.      talíge  -líg ž mn.) nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah
  23.      lij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij
  24.      lija  -e ž (á) knjiž., ekspr. gledališče: zgodovina naše talije
  25.      talíkati  -am nedov. () nar. kotaliti, valiti: talikati kamenčke

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA