Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (1.726-1.750)
- klepetàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav ♪
- klepetávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) veliko govori: je lahkomiseln klepetavec ♪
- klepetávost -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost klepetavega človeka: jezila ga je njena klepetavost / ne zameri moji klepetavosti / v pesmih je s klepetavostjo skušal skriti pomanjkanje globlje misli z gostobesednostjo ♪
- kletár -ja m (á) strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar // zastar. natakar: pokliči kletarja ♪
- kletaríca -e ž (í) zastar. natakarica: krčmarica in kletarica sta hiteli s strežbo ♪
- kletáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino ♪
- kletárjenje -a s (á) glagolnik od kletariti: stiskanje grozdja in kletarjenje ♪
- kletárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kletarje ali kletarstvo: kletarske potrebščine / kletarska zadruga ♪
- kletárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva ♪
- klevéta -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. neresnična, zlonamerna izjava, s katero se jemlje komu ugled: klevete so ga zelo prizadele; grde, umazane klevete / širiti klevete o kom obrekovati koga; obmetavali so ga s psovkami in klevetami ♪
- klevetánje -a s (ȃ) glagolnik od klevetati: to je navadno klevetanje / klevetanje naše države ♪
- klevetáti -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: sovražniki nas klevetajo / rada kleveta klevetán -a -o: klevetani sosed ♪
- kljunotáj -a m (ȃ) zool. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje; rilčkar ♪
- kloféta tudi klofêta -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: ima raztrgano obleko in klofeto na glavi; preluknjana klofeta // klobuk sploh: dajte z glave svojo klofeto, gospod ♪
- klofúta -e ž (ú) udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes // ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za moralno klofuto / to je bila prava klofuta njegovemu prizadevanju ♪
- klofutánje -a s (ȃ) glagolnik od klofutati: spet to prerekanje in klofutanje ♪
- klofutáti -ám nedov. (á ȃ) dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali ♪
- klokotánje -a s (ȃ) glagolnik od klokotati: zamolklo klokotanje odtekajoče se vode / klokotanje strojnic / slišalo se je le klokotanje vina po grlu ♪
- klokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota // dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice klokotáje: klokotaje teči klokotajóč -a -e: smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec ♪
- klopotáča -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača ♪
- klopotálo -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo ∙ nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik ♪
- klopotánje -a s (ȃ) glagolnik od klopotati: klopotanje cokel / sliši se klopotanje konjskih kopit / klopotanje mlinskih koles / klopotanje štorkelj ♪
- klopotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota /
klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
- klopotàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki klopota: klopotava igrača / pločevinasto klopotav glas ♪
- klótast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz klota: klotast dežnik; klotasta šolska halja ♪
1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826