Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (1.701-1.725)
- kenotáf -a m (ȃ) knjiž. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini ♪
- kentáver tudi centáver -vra m (á) v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj ♪
- kentávrski tudi centávrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kentavre: slišal se je topot kentavrskih kopit / ekspr. iz grla se mu je izvil kentavrski krik ♪
- kinéta -e ž (ẹ̑) grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga instalacija ♪
- kínopredstáva in kíno predstáva -e ž (ȋ-ȃ) filmska predstava: obiskati kinopredstavo / mladinska, šolska kinopredstava ♪
- kíšta -e ž (ȋ) nižje pog. zaboj: tovornjak je bil poln kišt / kupiti kišto piva ♪
- kíta -e ž (í) 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las // kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule ∙ star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja) 2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov 3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice 4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah ♪
- kitájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka // ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid ♪
- kitájščina -e ž (ȃ) kitajski jezik: uči se kitajščine; prevesti v kitajščino ♪
- kítanje -a s (ȋ) glagolnik od kitati: lopatica za kitanje ♪
- kitára -e ž (ȃ) glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice: brenkati na kitaro; peti ob spremljavi kitare / zna igrati (na) kitaro / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih ♦ muz. električna kitara pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo električnih naprav ♪
- kitariáda -e ž (ȃ) publ. zabavnoglasbena prireditev, na kateri so kitare najpomembnejši instrument: nastopiti na kitariadi / kitariada ansamblov električnih kitar ♪
- kitaríst -a m (ȋ) kdor igra (na) kitaro: nastopil je odličen kitarist; orkester potrebuje dobrega kitarista ♪
- kítast -a -o prid. (í) nanašajoč se na kito: ima močen, kitast vrat; kitaste roke / kitasto meso starih živali trdo / jopica s kitastim vzorcem ♪
- kítati -am nedov. (ȋ) izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe ♪
- kivéta -e ž (ẹ̑) med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez ♪
- kjántarica -e ž (ȃ) pog. opletena trebušasta steklenica, ki drži približno 2 l: piti iz kjantarice / kjantarica vina ♪
- klaféta tudi klafêta -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: prišel je umazan in s klafeto na glavi; nosil je preluknjano klafeto // klobuk sploh: snemite svojo klafeto, gospod ♪
- klatáriti se -im se nedov. (á ȃ) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog ♪
- kléntati -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim ♪
- klepetáč -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač ♪
- klepetálast -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetalaste ženske ♪
- klepetálo -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: ta človek je neznosno klepetalo ♪
- klepetánje -a s (ȃ) glagolnik od klepetati: zapravlja čas z neumnim klepetanjem / vedno je bil razpoložen za klepetanje / klepetanje moti pouk / poslušali smo klepetanje štorklje ♪
- klepetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801