Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (1.676-1.700)



  1.      kanec  -nca m () bot., v zvezi rumeni katanec rastlina z rumenimi cveti v gostih socvetjih, Reseda lutea: zaprašeni šopi rumenega katanca
  2.      katapúlt  -a m () 1. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje zlasti kopij: metati s katapulti; katapulti in baliste 2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult // priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte
  3.      katapúlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na katapult: katapultna krogla / katapultni sedež sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo
  4.      katapultírati  -am dov. in nedov. () aer. 1. s katapultom omogočiti vzlet: katapultirati letala 2. s posebno pripravo potisniti s sedežem vred iz letala, vesoljske ladje: katapultirati pilota; katapultirati se iz gorečega letala
  5.      kar  -ja m () vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar ♦ med. bronhialni katar bronhitis
  6.      katarákt  -a m () geogr. brzica, zlasti večja: nilski katarakti
  7.      katarákta  -e ž () med. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: imeti katarakto; ozdraviti katarakto z operacijo
  8.      katarálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na katar: kataralni pojavi, znaki / kataralno obolenje dihalnih organov / kronično kataralno vnetje
  9.      karec  -rca m () zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji in severni Italiji: katarci in patareni
  10.      katarínka  -e ž () nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink
  11.      karza  -e ž () knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza ♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi
  12.      karzičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na katarzo: katarzično doživetje / katarzičen učinek umetnosti
  13.      kaster  -tra m (á) uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad // s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popisjur. davčni kataster trajnejši seznam vsega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
  14.      katastrálen  -lna -o prid. () redko katastrski: katastralna meja / katastralna mapa
  15.      katastrófa  -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem
  16.      katastrofálen  -lna -o prid. () 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik 2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz katastrofálno prisl.: izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah; domačini so goste katastrofalno premagali; sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega
  17.      katastrofálnost  -i ž () lastnost, značilnost katastrofalnega: katastrofalnost potresa / ekspr. katastrofalnost tega zgodovinskega dogodka
  18.      katastrófičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na katastrofo: katastrofične dobe v zgodovini zemlje / katastrofična rešitev njegovega notranjega problema / katastrofična dokumentacija
  19.      kastrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kataster: katastrski podatki; katastrska meja / katastrska imena zemljišč / katastrsko merjenje / katastrski urad urad, ki vodi (zemljiški) kataster po katastrskih občinah in obračunava katastrski dohodek; katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območjafin. katastrski dohodek; katastrski donos; geod. katastrski načrt ali katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta
  20.      katatoníja  -e ž () med. skupek psihomotornih bolezenskih znamenj: pojav katatonije pri shizofreniji
  21.      katéta  -e ž (ẹ̑) geom. vsaka od stranic pravokotnega trikotnika, ki leži ostremu kotu nasproti: kvadrat nad kateto
  22.      kavicija  -e ž (á) teh. nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi: izkoristek vijaka zmanjšuje kavitacija; turbinske lopate so poškodovane od kavitacije
  23.      kavzalitéta  -e ž (ẹ̑) redko kavzalnost: odkril je kavzaliteto dogajanja
  24.      kazemáta  -e ž () nekdaj 1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov // utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu 2. temnica (v trdnjavi): kazemate goriškega gradu
  25.      keketi  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom kek: lisice keketajo

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA