Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (14.426-14.450)



  1.      kílohêrtz  tudi kílohêrc -a [-herc] m (-) fiz. enota za merjenje frekvence, 1.000 hertzov
  2.      kílokaloríja  -e ž (-) fiz. enota za merjenje toplote, približno 4.200 joulov
  3.      kilométer  -tra m (ẹ̄) 1. dolžinska mera, 1.000 m: oddaljen je nekaj kilometrov iz mesta; deset kilometrov [km] dolga pot / število prevoženih kilometrov narašča / vozi sto kilometrov na uro / kubični, kvadratni kilometer ∙ pog. avto je požiral kilometre zelo hitro se premikal, vozilžel. netotonski kilometer; potniški kilometer enota za obračunavanje prevoza potnika na razdalji 1 km; tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km 2. ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: kilometre naokoli ni bilo luči
  4.      kilométrnik  -a m (ẹ̑) redko kilometrski kamen: ob cesti so bili postavljeni kilometrniki
  5.      kilométrski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na kilometer: kilometrska razdalja / kilometrska tarifa / kilometrski kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v kilometrihavt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov 2. ekspr. zelo dolg: kilometrski trak / kilometrska salama / vedno ima kilometrske govore obširne, obsežne
  6.      kílopónd  -a m (-ọ̑) fiz. enota za merjenje sile, približno 10 newtonov
  7.      kílopóndméter  -tra m (-ọ̑-ẹ̄) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, približno 10 joulov
  8.      kílotóna  -e ž (-ọ̑) fiz. enota za merjenje mase, 1.000 ton
  9.      kilovát  -a m () enota za moč, 1.000 W: kilovati [kW] električne energije
  10.      kilováten  -tna -o prid. () fiz., navadno v zvezi kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata
  11.      kilovátúra  in kilovát-úra -e ž (-ū) fiz. delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata
  12.      kílovólt  -a m (-ọ̑) fiz. enota za merjenje električne napetosti, 1.000 V
  13.      kímast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. ki (rad) kima, upogiba glavo: kimast človek / kimast klas / kimast cvet ♦ bot. kimasta lepnica rastlina z belimi, zelenkastimi ali rdečkastimi prevesnimi cveti, Silene nutans
  14.      kímati  -am nedov. () 1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume // z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav ∙ slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu 3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo 4. ekspr., redko počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor kimáje: pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila kimajóč -a -e: kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava
  15.      kímavec  -vca m (í) 1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci 2. star. september: dne 4. kimavca 1844
  16.      kínč  -a m () zastar. okras: njegov najlepši kinč so bile brke // nakit, okrasje: na sebi ima polno kinča
  17.      kínčati  -am nedov. () zastar. krasiti, lepšati: sobo je kinčala stara podoba; kinča ga lepa postava kínčati se lepšati se, lepotičiti se: lepa je, ni se ji treba kinčati
  18.      kindžál  in kíndžal tudi kinžál -a m (; ; ) v orientalskem okolju dvorezen bojni nož: oborožen s kindžalom in sabljo; turški kindžal
  19.      kinematografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec // ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: film se uvršča med vidnejše dosežke jugoslovanske kinematografije
  20.      kinematográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na kinematograf ali kinematografijo: kinematografska mreža / kinematografsko podjetje / kinematografski projektor kinoprojektor; kinematografska dvorana kinodvorana; kinematografska predstava filmska predstava
  21.      kinestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju
  22.      kíničen  -čna -o (í) pridevnik od kinik: ustanovitelj kinične šole
  23.      kínik  -a m (í) filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje: sofisti in kiniki
  24.      kínkati  -am nedov. () ekspr. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave
  25.      kíno  -a m () 1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino // pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu 2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino

   14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA