Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (13.876-13.900)
- júre -ta m (ȗ) ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: ti si pravi jure ♪
- jurídičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pravo; praven: juridično varstvo novih izumov / juridični termin / juridična fakulteta ♦ jur. juridična oseba pravno priznana skupnost z namenskim premoženjem ali premoženjski sklad kot nosilec pravic in dolžnosti; pravna oseba ♪
- jurisdíkcijski tudi jurisdikcíjski -a -o prid. (í; ȋ) nanašajoč se na jurisdikcijo: jurisdikcijski spori ♦ jur. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč ♪
- júriš -a m (ȗ) 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord; juriš na vrh gore 2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo ♪
- júrišati -am in juríšati -am nedov. in dov. (ȗ; ȋ) delati juriš: za tanki so jurišali pešci; jurišati na bunker / ekspr. dva meseca so jurišali na trdnjavo jo napadali, naskakovali; pren., publ. brigade so jurišale na zadnje kilometre nedograjene ceste ♪
- júrišen -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / žarg., voj. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih ♦ voj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge ♪
- jurjeváti -újem nedov. (á ȗ) etn. praznovati začetek pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: takrat je še jurjeval po vaseh ♪
- jury [žirí in džúri] ž neskl. (ȋ; ȗ) zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury ♪
- JUS [jús] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, JUS JUS-a (ȗ) kratica jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS; neskl. pril.: konfekcija po JUS standardih ♪
- júsar -ja m (ȗ) nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem ♪
- justíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota ♪
- jútov -a -o prid. (ú) jutast: jutova preja ♪
- jútovec -vca m (ú) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca ♪
- jútri prisl. (ȗ) 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili ● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša
poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri ♪
- jútrnji -a -e prid. (ú) star. jutranji: jutrnji hlad; jutrnja rosa, zarja / jutrnji sprehod ♪
- jútrnjik tudi jútrnik -a m (ú) 1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik: ob določeni uri piha jutrnjik // zastar. vzhodni veter, vzhodnik: sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo 2. zastar. časopis, ki izhaja zjutraj; jutranjik: brati jutrnjike ♪
- jútro 1 -a s (ú) 1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, redko na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro! // ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta 2. zastar. vzhod: na jugu in jutru ● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava ◊ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
- jútro 2 -a s (ū) star., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral: ima več juter obdelovalne zemlje ♪
- jútrov -a -o prid. (ú) star. orientalski, vzhoden: jutrova pristanišča ∙ star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda ♪
- jútrovec -vca m (ú) star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev ♪
- jútrovo in Jútrovo -ega s (ú) star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega ♪
- jútrovski -a -o prid. (ú) star. orientalski, vzhodnjaški: oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi / jutrovske oči ♪
- juvelír -ja m (í) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju; juvelirji in zlatarji ♪
- juvelírstvo -a s (ȋ) izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo ♪
- juvenílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza ♪
13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976