Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (1.301-1.325)



  1.      hepn  -a m () kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika
  2.      herediren  -rna -o prid. () biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova heredirno prisl.: hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica
  3.      heredirnost  -i ž () biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti
  4.      hidracija  -e ž (á) kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov
  5.      hídrometamorfóza  -e ž (-ọ̑) petr. hidrotermalna metamorfoza
  6.      hídrostičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
  7.      hídrostika  -e ž (-á) fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike
  8.      hihenje  -a s () glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje
  9.      hiheti se  -ám se tudi -éčem se nedov., ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se
  10.      hihinje  tudi hihítanje -a s (; ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
  11.      hihiti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov., í; ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
  12.      hihiv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska
  13.      hihivec  -vca m () kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce
  14.      hihoti se  -ám se tudi -óčem se nedov., ọ́) knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal
  15.      hijacínta  -e ž () okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
  16.      híperkataléktičen  -čna -o prid. (-ẹ́) lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več
  17.      hípervitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov
  18.      hipostičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo
  19.      hiposza  -e ž () 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma
  20.      hipostazírati  -am dov. in nedov. () filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi
  21.      hipoksa  -e ž () lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje
  22.      hipoktičen  -čna -o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik
  23.      hipolamus  -a m () anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu
  24.      hípovitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
  25.      histamín  -a m () biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA