Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (12.951-12.975)
- izléčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. ozdraviti: zdravnik ga je kmalu izlečil / izlečiti oko, rano ♪
- izlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: ta čas samice izlegajo jajčeca izlégati se ekspr. nastajati, pojavljati se: med študenti se izlega večina revolucionarjev ♪
- izlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) priti iz česa, pomagajoč si z rokami in nogami: odprtina je bila ozka in bal se je, da ne bo mogel izlesti / dati cvetačo v slano vodo, da mrčes izleze / ličinka izleze iz jajčeca izlézel -zla -o: slana je uničila pravkar izlezli krompir; prim. zlesti ♪
- izlèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo: delati, prirejati izlete; naredili smo izlet na morje, v gore; hoditi na izlete / avtobusni izlet; celodnevni, daljši, enotedenski izlet; družinski, sindikalni, šolski izlet; poučni izlet ekskurzija; izlet z vlakom 2. knjiž., redko oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: svojo tezo je osvetlil še z majhnim izletom v zgodovino matematike 3. glagolnik od izleteti: močen izlet čebel / izlet ptic iz gnezda ◊ čeb. čistilni izlet čebel ko prvič spomladi izletijo in se iztrebijo; šol. majski izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; maturantski izlet ♪
- izléten 2 -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na izletavanje: izletne možnosti za čebele / izletna odprtina odprtina, skozi katero ptice, žuželke izletavajo ♪
- izletéti 1 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) 1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda 2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli ◊ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti ♪
- izletéti 2 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) zastar. iti na izlet: družba je izletela v škofjeloške hribe ♪
- izlétnica -e ž (ẹ̑) udeleženka izleta: skupina izletnic ♪
- izlétnik -a m (ẹ̑) udeleženec izleta: izletniki si ogledujejo zanimivosti mesta; vlak z izletniki / nedeljski izletniki ♪
- izlevíti se -ím se in zlevíti se -ím se dov., izlévi se in izlêvi se in zlévi se in zlêvi se; izlévil se in zlévil se (ȋ í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, ličinka se izlevi ● ekspr. po nesreči se je izlevil v preprostega človeka je postal ♪
- izlicitírati -am tudi zlicitírati -am dov. (ȋ) 1. kupiti na licitaciji, dražbi: izlicitirati hišo 2. s ponudbo najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: izlicitirati zidanje šole izlicitíran tudi zlicitíran -a -o: sosedovo posestvo je bilo izlicitirano ♪
- izlíti -líjem dov. (í) 1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem ∙ ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel 3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe izlíti se 1. tekoč priti iz česa; izteči: lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo / veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica 2. navadno v zvezi s potok, reka preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje: tu se reka izlije v morje / knjiž. steza se izlije v široko pot 3. redko razliti se, razširiti se: voda se je ob povodnji
izlila čez nasip / ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo 4. brezoseb., ekspr. prenehati deževati: do večera se bo že izlilo / kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo; prim. zliti ♪
- izlív -a m (ȋ) 1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke 2. glagolnik od izliti: a) izliv tekočine ♦ med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive 3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv ♪
- izljubíti in izljúbiti -im dov. (ȋ ū) knjiž., redko izživeti ljubezensko čustvo: izljubiti do kraja; izljubila sta se ♪
- izločálka -e ž (ȃ) zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih ♪
- izlóčanje -a s (ọ́) glagolnik od izločati: izločanje mleka iz mlečnih žlez; izločanje seča, znoja; izločanje organizmu škodljivih snovi / izločanje soli iz morske vode / izločanje tovornjakov iz prometa / izločanje igralcev iz nadaljnjega tekmovanja ♦ anat. žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; biol. notranje izločanje neposredno v kri ali mezgo ♪
- izlóčati -am nedov. (ọ́) 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč; izločati mleko; skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi; izločati hormone v kri; z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti; s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / redko izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati // s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme
izlóčati se 1. publ. nastajati, oblikovati se: proletariat se je izločal iz neposedujočih množic 2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše ♪
- izlóčenje -a s (ọ́) redko izločitev: izločenje tovornih vozil iz prometa ♪
- izlóčenost -i ž (ọ́) lastnost, stanje izločenega: izločenost razuma pri umetniškem ustvarjanju; posameznikova izločenost iz družbenega življenja / trpel je zaradi občutka izločenosti ♪
- izločeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. teh. naprava za odstranjevanje primesi: mehanični izločevalec prahu 2. med. kdor po ozdravitvi še izloča bolezenske klice: izločevalec bacilov tifusa / stalni izločevalec ♪
- izločevánje -a s (ȃ) glagolnik od izločevati: izločevanje mleka, znoja; izločevanje žlez / izločevanje nekvalitetnih izdelkov / izločevanje tovornjakov iz prometa ♪
- izločeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: izločevati seč; z dihanjem se izločuje vlaga / izločevati bolezenske klice / izločevati smolo 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: izločevati debelejša zrna; izločevati snovi iz zmesi / publ. izločevati sredstva za izobraževanje // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločevati tovornjake iz prometa 3. knjiž. delati, da kdo ni več član kake skupnosti: izločevati nedelavne ljudi iz organizacije; družba ga kot hudodelca izločuje izločujóč -a -e: drevo, izločujoče smolo ♪
- izločítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izločiti: izločitev lesenih vagonov iz prometa / izločitev ljubezenskih pesmi bi zbirko osiromašila / izločitev igralca ♪
- izločíti in izlóčiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti; s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje ∙ publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali // napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti // s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine 2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil; iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času /
knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval 3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili; sam se je izločil iz družbe 4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila; na naboru so ga izločili; izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe 5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja ◊ mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanje izločíti se in izlóčiti se ekspr. pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša izlóčen -a -o: izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa ♦ voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi
posebne naloge izloči iz sestava višje enote ♪
- izložíti -ím dov., izlóžil (ȋ í) 1. dati, spraviti kaj iz česa: izložiti blago, tovor; izložiti obleke iz kovčka / redko pred hišo so jih izložili iz avtomobila odložili 2. redko dati, postaviti na ogled v izložbo: izložili so nove modele čevljev / zastar. izložiti slike razstaviti izložèn -êna -o 1. deležnik od izložiti: ogledoval si je iz žepov izložene stvari 2. knjiž., redko izpostavljen: obala je izložena valovom; prim. zložiti ♪
12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051