Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (12.826-12.850)


  1.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪
  2.      izdolbína  -e [u̯b] ž (í) kar je izdolbeno v kaj: postaviti kip v izdolbino; izdolbina v deblu, zidu ♦ tisk. tisk iz izdolbine tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja; globoki tisk ♪
  3.      izdristíti  -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil (ȋ í; í ȋ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo ♪
  4.      izdúha  -e ž (ȗ) zastar. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije ♪
  5.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s (ȃ) glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa ♪
  6.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja ♪
  7.      izenáčiti  -im tudi zenáčiti -im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačiti oblike; izenačiti notranji pritisk z zunanjim; izenačiti kulturne razmere; gospodarsko, politično izenačiti / izenačiti zasebni interes z interesi družbe; izenačiti se s kom pri delu ♦ jur. izenačiti ljudi pred zakonom dati vsem ljudem ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost enake pravice in dolžnosti 2. šah., šport. doseči enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: v drugem polčasu so gostje izenačili / izenačiti razliko v golih / izenačiti rekord, rezultat izenáčen tudi zenáčen -a -o: igralca sta se v izenačeni poziciji odločila za remi; tekmovalna ekipa je izenačena; življenjska raven prebivalstva je tam precej izenačena ♪
  8.      izgánjati  -am nedov. (ȃ) večkrat prisiliti, prisiljevati koga, da odide iz česa: izganjati pijane ljudi iz gostilne / izganjati živino iz hleva / ekspr. okupatorji so začeli zapirati in izganjati prebivalstvo / ekspr. izganjati v taborišča ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; ekspr. izganjati otroku trmo s strogim ravnanjem si prizadevati, da pri njem preneha obstajati trma ♦ rel. izganjati hudiča z molitvenimi obrazci odvračati njegov vpliv ♪
  9.      izginévati  -am in zginévati -am nedov. (ẹ́) izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva ♪
  10.      izgíniti  -em in zgíniti -em dov. (í ȋ) 1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega področja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče so izginile pod snegom // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: letalo izgine v daljavi, za oblaki; izginiti v množici, med drevjem / ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči / ekspr. izginila sta v vežo (hitro) vstopila; sonce je izginilo za goro je zašlo / pot je izginila v grmovju 2. prenehati biti, obstajati: napetost je kmalu izginila; nesoglasja med njimi so izginila / razlike v gledanju so izginile / ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja // z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji bodo kmalu izginili / jadrnice so izginile iz pomorskega prometa 3. nav. ekspr. zapustiti prostor, kraj, navadno naskrivaj: fant se je sprl in izginil; izginil je iz hiše, ne da bi ga kdo opazil; izginiti brez besede, sledu; izginiti kot duh, kot kafra; izginil je, kot bi se bil v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano / izginiti z doma / kot ukaz: izgini; da mi pri priči izgineš 4. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: iz trgovine je izginila velika količina blaga; v zadnjem času je izginilo več avtomobilov / kam je izginil moj svinčnik kdo ga je vzel; kam sem ga založil 5. zastar. miniti, preteči: medtem je izginilo nekaj dni ● ekspr. vsa kri mu je izginila z obraza prebledel je; ekspr. meso je kar izginilo v njihovih želodcih hlastno, v hipu so ga pojedli; ekspr. omagal je in izginil pod vodo se je potopil, utonil; prim. izginul ♪
  11.      izgínjanje  in zgínjanje -a s (í) glagolnik od izginjati: izginjanje barv / izginjanje jadrnic iz pomorskega prometa / izginjanje nasprotij ♪
  12.      izgínjati  -am in zgínjati -am nedov. (í) 1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postajati manj viden, manj opazen: barve bledijo in izginjajo / voda s poplavljenega področja izginja / ekspr. tla kar izginjajo pod nesnago // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati manj viden: letalo izginja za oblaki / cesta izginja v megli 2. približevati se koncu obstajanja: napetost, strah polagoma izginja / razlike v gledanju izginjajo // z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: stare besede izginjajo; nekateri običaji izginjajo 3. nav. ekspr. zapuščati prostor, kraj, navadno naskrivaj: za cele dneve je izginjal 4. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da izginja les iz skladišča izginjajóč in zginjajóč -a -e: izginjajoči običaji ♪
  13.      izginljív  tudi zginljív -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki (rad) izgine: izginljiva barva 2. zastar. zelo majhen, neznaten: korist je v primeri s škodo izginljiva ♪
  14.      izginótje  tudi zginótje -a s (ọ̑) knjiž. izginitev, izginjenje: prijateljevo izginotje ga je pretreslo; nenadno, skrivnostno izginotje / izginotje letala / vprašanje obstoja ali izginotja naroda ♪
  15.      izgláditi  -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino // slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti 2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike ● ekspr. izgladiti spor poravnati; redko avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o: izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno ♪
  16.      izgladnèl  in izgladnél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) star. sestradan: izgladneli otroci ♪
  17.      izglágolski  -a -o prid. (á) lingv. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik ♪
  18.      izglajeváti  -újem tudi zglajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj gladko, ravno: izglajevati površino kamna; pren. izglajevati pot napredku 2. povzročati, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izglajevati nasprotja, neenakosti ♪
  19.      izglasováti  -újem dov. (á ȗ) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon ♪
  20.      izglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. pog., s prilastkom zunanja podoba, videz: hiša je dobila lepši izgled; izgled in kvaliteta izdelkov / slab izgled bolnika / zunanji izgled / police so na izgled lepe in lahke 2. nav. mn., publ. možnost, upanje: izgledi so; imeti (dobre) izglede za službo; biti brez izgledov; izgledi, da bi zmagal, so prav majhni ∙ publ. nima izgleda na uspeh ni pričakovati, da bi uspel; prim. zgled ♪
  21.      izglédati  -am tudi zglédati -am nedov., izgléj in izglèj izgléjte, stil. izglédi izglédite, tudi zgléj in zglèj zgléjte, stil. zglédi zglédite (ẹ́ ẹ̑) pog. delati, ustvarjati videz, vtis česa: izgleda bolan; dobro, slabo izgledati; nisem tako star, kakor izgledam / v tej obleki izgleda kot pustna šema je (videti) / fant izgleda pameten in pošten se zdi; cesta izgleda ožja, kot je v resnici / z oslabljenim pomenom: v resnici izgleda to precej drugače je; organizacija dela bi izgledala približno tako bi bila taka; kako pa izgledaš kakšen pa si // brezoseb. kazati, zdeti se: izgleda, da bo lepo vreme; izgleda, kakor da je to potovanje brez cilja; za resno delo, kot izgleda, ni ♪
  22.      izglódati  -am tudi -glójem tudi izglôdati -am tudi zglódati -am tudi zglójem tudi zglôdati -am dov., izglódaj izglódajte tudi izglóji izglójite tudi izglôdaj izglôdajte tudi izglodájte tudi zglódaj zglódajte tudi zglóji zglójite tudi zglôdaj zglôdajte tudi zglodájte; tudi izglodála tudi zglodála (ọ́; ó) 1. glodajoč pojesti: pes je izglodal kosti; volkovi so izglodali živali do kosti / voda je izglodala breg izpodjedla, odnesla; pren., knjiž. bolezen ji je izglodala telo // z glodanjem narediti, izoblikovati: miši so izglodale luknjo v omaro; pren., ekspr. skrb ji je izglodala brazde na čelu 2. ekspr. z (dolgotrajno) uporabo poškodovati, uničiti: dež in veter sta izglodala napise; podplati se počasi izglodajo izglódan tudi izglôdan tudi zglódan tudi zglôdan -a -o: izglodane stopnice; izglodano zrno ♪
  23.      izgnáti  -žênem dov., stil. izženó (á é) prisiliti koga, da odide iz česa: s palico ga je izgnal iz hiše / ekspr. iz teh krajev so med vojno izgnali veliko naših ljudi / ekspr. izgnati v Sibirijo; pren., ekspr. izgnati sovraštvo iz duše ♦ jur. prisilno odstraniti tujega državljana iz države izgnán -a -o: izgnan iz mesta; izgnan med gobavce ♪
  24.      izgodíti  -ím in zgodíti -ím dov., izgódil in zgódil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj godno: izgoditi hruške, seme; mladiči so se izgodili; pren., ekspr. trpljenje ga je izgodilo ♦ agr. izgoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ♪
  25.      izgórek  -rka m (ọ̑) kar ostane po gorenju: odstraniti zoglenele izgorke; plinski izgorki ♪

   12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA