Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (1.276-1.300)
- grúntar -ja m (ȗ) raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja ♪
- grúntarica -e ž (ȗ) lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah ♪
- grúntarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko ♪
- grúntarstvo -a s (ȗ) družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva v Sloveniji // miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva ♪
- grúntati -am nedov. (ú) pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil ♪
- gústa -e ž (ȗ) nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto ♪
- gutácija -e ž (á) bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin ♪
- gutapêrča -e ž (ȇ) teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče ♪
- gutapêrčen -čna -o (ȇ) pridevnik od gutaperča: gutaperčni izdelki ♪
- guvernánta -e ž (ȃ) v nekaterih deželah privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini ♪
- habilitácija -e ž (á) 1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo // pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija 2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok ♪
- habilitacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod ♪
- hallstattski gl. halštatski ♪
- hálštatski tudi hállstattski -a -o [halštat-] prid. (ȃ) arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba ♪
- hárita -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
- harmatán -a m (ȃ) meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu ♪
- hehetánje -a s (ȃ) glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje ♪
- hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal ♪
- hehetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) heheta: hehetav človek ♪
- hehetávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) heheta ♪
- hektár -a tudi -ja m (ȃ) ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih ♪
- hektárski -a -o prid. (ȃ) ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice ♪
- heliostát -a m (ȃ) astr. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer ♪
- héntaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no! ♪
- héntan -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč! ♪
1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376