Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (12.226-12.250)


  1.      idealíst  -a m (ȋ) 1. kdor se navdušuje za ideale in se ravna po njih: sanje pesnika idealista; na življenje gleda z očmi idealista; optimist in idealist / ekspr. bil je nepoboljšljiv idealist 2. pristaš idealizma: pobijati trditve idealistov ♪
  2.      idealístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idealiste ali idealizem: idealistično prizadevanje mladine; idealistično stališče / idealistični svetovni nazor; idealistični pogled na svet; idealistična filozofija ♦ filoz. idealistični monizem; idealistična estetika idealístično prisl.: misliti, ravnati idealistično ♪
  3.      idealízem  -zma m (ȋ) 1. navdušenje za ideale in ravnanje po njih: to je bridko razočaralo njegov idealizem; goreč idealizem; ekspr. kačurjevski idealizem; ob ustanovitvi je bilo treba mnogo idealizma / narediti kaj iz idealizma 2. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti duha, ideje: pristaš idealizma; idealizem in materializem ◊ filoz. objektivni idealizem ki trdi, da se svet idej da spoznati; subjektivni idealizem ki trdi, da se svet idej ne da spoznati; um. idealizem umetnostno načelo, ki poudarja predvsem idejo ♪
  4.      idealizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od idealizirati: kmeta opisuje pisatelj brez idealiziranja / lažno idealiziranje slovanske zgodovine ♪
  5.      idealizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, prikazovati kaj boljše in lepše, kot je: svoje dekle preveč idealizira; slikar je model precej idealiziral / idealizirati stare čase; idealizirati resnico; romantiki so radi idealizirali srednji vek idealizíran -a -o: portret je idealiziran ♪
  6.      idéja  -e ž (ẹ̑) 1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa, zamisel: njegova ideja o ustanovitvi tiskarne je bila splošno sprejeta; dobra, drzna, slaba ideja; dati (originalno) idejo za rešitev problema / uresničevati idejo o samoupravljanju / ta človek ima veliko idej / bil je navdušen zagovornik nove ideje ∙ ekspr. to je bila tvoja ideja ti si se spomnil tega; ekspr. priti na idejo spomniti se česa novega; idejo za akcijo je dobil pri njih bistveno pobudo // nav. mn., navadno s prilastkom misel: njegove ideje so popolnoma zmedene / imava iste ideje; vsiljevati svoje ideje drugim / širiti prevratne ideje 2. navadno v zvezi z o rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje človekov odnos do materialnega ali duhovnega sveta: njegova ideja o lepoti, pravičnosti se je v tem delu lepo izrazila / ideja o kmetskem življenju je pri njem neprepričljiva / opredeliti idejo o nasprotju med umetnikom in družbo 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da ga preganjajo / ekspr. to je samo tvoja fiksna ideja 4. ed., navadno z rodilnikom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel a) umetniškega ali znanstvenega dela: osnovna ideja drame; umetniška in hkrati moralna ideja romana / ideja in oblika umetnine / vodilna ideja teksta b) različnih znanstvenih, umetniških smeri: seznaniti se z idejo impresionizma; ideja marksizma c) različnih področij človekove družbene dejavnosti: ideja razrednega boja; ideja liberalizma; velik vpliv ideje samoupravljanja // kar se kaže kot bistvo, smisel česa sploh: ideja dobrote, lepote; zavreči idejo pravičnosti 5. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: antifašistične, demokratske ideje; liberalne ideje so ga čisto prevzele; privrženec francoskih revolucionarnih idej / nekritično je sprejemal ekstremistične ideje; nove politične ideje ◊ filoz. ideja v idealističnih filozofijah transcendentna objektivna tvorba, ki je pravzor, vzrok, bistvo posamičnega; v marksistični filozofiji odraz objektivne stvarnosti v zavesti ♪
  7.      idéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na idejo: a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka ◊ arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta idéjno prisl.: avtorja sta si idejno sorodna; idejno jasna kritika ♪
  8.      idéjnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost idejnega: idejnost literature / v tem delu se čuti pomanjkanje idejnosti 2. sistem idej, izražen v delovanju družbene ustanove ali organizacije: revolucionarna idejnost stranke / poudariti idejnost pri pouku / idejnost vzgoje ♪
  9.      idéntičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak: gre za identične pojave, pojme; številne podobnosti so sorodne, včasih celo identične; imata skoraj identično stališče o tem vprašanju; imeti kaj za identično / identična barvna kombinacija // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: splošna metoda znanstvenega dela je identična s splošno sociologijo / s takšnimi trditvami postaja identičen s svojimi kritiki / ta tekst je identičen s tem 2. isti: šlo je za identično osebo ◊ geom. identični tvorbi tvorbi, ki imata enako obliko in velikost; mat. identična enačba enačba brez neznanke ♪
  10.      identificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. imeti, šteti za identično; istovetiti, enačiti: identificirati privatne koristi in družbene interese / ekspr. med osvobodilnim bojem se je identificiral z okupatorji / identificiral se je s sklepi seje 2. jur. ugotavljati identičnost, identiteto: identificirati mrliča, truplo; pren. umetnino so identificirali ♪
  11.      identifikácija  -e ž (á) glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje ♪
  12.      identifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na identifikacijo: identifikacijski proces / zastavil mu je nekaj identifikacijskih vprašanj ♪
  13.      identitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak ♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; jur. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta ♪
  14.      ideografíja  -e ž (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov, podobopis: raziskovati ideografijo ♪
  15.      ideográm  -a m (ȃ) arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto: pisava, sestavljena iz ideogramov / kitajski ideogrami; pren., ekspr. motiv slepcev postane slikarju ideogram človeškega iskanja ♪
  16.      ideológ  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije: ideolog socialne demokracije / ideolog delavskega gibanja / različni politični ideologi // knjiž. idejni utemeljitelj: ideolog kritičnega realizma 19. stoletja ♪
  17.      ideologíja  -e ž (ȋ) navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti: marksistična ideologija; ideologija buržoazije, kapitalizma; ideologija delavskega razreda / rasna ideologija // tak sistem kot vodilo za politično, družbeno delovanje: ideologija narodne osvoboditve, revolucije; ideologija samoupravljanja / ideologija napredne inteligence ♪
  18.      ideologizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo: ideologizirati svoje interese / malomeščani vse preveč ideologizirajo izrekajo sodbe s stališča določene ideologije ideologizíran -a -o: izraziti misel v ideologizirani obliki ♪
  19.      ideolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela; ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideolog ideolóško prisl.: ideološko trdni delavci ♪
  20.      ideolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost ideološkega: ideološkost filma, teksta ♪
  21.      idíla  -e ž (ȋ) 1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo: rad je prebiral idile / avtor pastirske, ribiške idile 2. nav. ekspr. mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo: vojna je uničila idile; vaška idila; iron. hribovske idile ob petrolejki se je kmalu naveličal / sanjal je o družinski idili; preživljal je čudovito ljubezensko idilo ljubezen / idila kmečkega življenja idiličnost 3. navadno s prilastkom stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost: zimska idila ob Dravi / čudovita večerna idila / idila gorskega sveta idiličnost ◊ muz. manjša, preprostejša skladba, ki deluje pomirjujoče ♪
  22.      idíličen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji; idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln / idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšano ♦ lit. idilični ep idílično prisl.: idilično lepa pot skozi gozd ♪
  23.      idílik  -a m (í) lit. kdor piše idile: dramatik in idilik ● ekspr. ta človek je sentimentalen idilik ljubi, občuduje, kar je idilično ♪
  24.      idílika  -e ž (í) knjiž. idiličnost: lepota in idilika alpskega sveta / v svojih delih poudarja predvsem idiliko kmečkega življenja ♪
  25.      idiokromátičen  -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali ♪

   12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA