Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (12.101-12.125)


  1.      hròm  hrôma -o prid. (ȍ ó) ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu ♪
  2.      hromák  -a m (á) star. hrom človek: hromaki in slepci ♪
  3.      hrômec  -mca m (ō) ekspr. hrom človek: ob poti so stali hromci z berglami ♪
  4.      hrométi  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati hrom: bolezen se je razvijala in vedno bolj je hromel / roka mu hromi; vlekel je noge za seboj, kakor da mu hromijo; pren., knjiž. misli so mu hromele ♪
  5.      hromíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela // ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja hromèč -éča -e: hromeča groza ♪
  6.      hromonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko hrom: hromonog starec ♪
  7.      hrômost  in hromóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, stanje hromega: zaradi hromosti ne more iz hiše; delna hromost; hromost nog; pren., knjiž. duhovna hromost ♪
  8.      hromòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrumenje: kljub hromotu je dobro spal ♪
  9.      hromôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko hrom: star je že in hromoten; hromotna ženska // nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten ♪
  10.      hromôtnost  -i ž (ó) lastnost, stanje hromotnega: zaradi hromotnosti je bil odvisen od drugih ♪
  11.      hrôpec  -pca m (ō) nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek ♪
  12.      hropòt  -ôta m (ȍ ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust ♪
  13.      hrôšč  hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
  14.      hŕpati  -am nedov. (r̄) 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov) ♪
  15.      hŕsk  medm. (ȓ) posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: hrsk, poči veja pod nogo; obleka se zatakne, hrsk, in je raztrgana; hrsk, hrsk, se je zaslišal glas korakov pod oknom ♪
  16.      hŕst  -a m (ȓ) knjiž., redko hrstanje: hrst korakov po pesku ♪
  17.      hŕst  medm. (ȓ) posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: upogne palico in hrst, se mu zlomi; hrst, hrst, se slišijo koraki po pesku; hrst, hrst, hrst, hrustajo konji oves ♪
  18.      hrstljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi ♪
  19.      hrščáti  -ím nedov. (á í) star. 1. hreščati: suhe veje so hrščale in pokale 2. smrčati: glasno hrščati ♪
  20.      hŕšiti se  -im se nedov. (ŕ r̄) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši ♪
  21.      hrtíca  -e ž (í) samica hrta: hrtica ima mlade ♪
  22.      hrúm  -a m (ȗ) knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum // hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil ♪
  23.      hrúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. hrupen: hrumno obmorsko pristanišče / zaslišali so se streli in hrumni glasovi ♪
  24.      hrumênje  -a s (é) glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje ♪
  25.      hruméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta // ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi 2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije hrumé zastar.: voz je hrume oddrdral po kamniti poti hrumèč -éča -e: vlak je hrumeč zapeljal na postajo; hrumeč plaz, slap; hrumeča množica ♪

   11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA