Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (12.076-12.100)
- hŕček -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo ◊ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta ♪
- hrécati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala ♪
- hrèn hréna in hrêna m (ȅ ẹ́, é) začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren ♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata ♪
- hrénast in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip ♪
- hrénovka tudi hrênovka -e ž (ẹ́; é) tanjša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: vroče hrenovke; hrenovka z gorčico, s hrenom ♪
- hrèst hrésta m (ȅ ẹ́) knjiž., redko hrestanje: hrest suhih vej ♪
- hrestljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami ♪
- hrestomatíja -e ž (ȋ) lit. knjiga z izbranimi krajšimi literarnimi sestavki ali odlomki, namenjena zlasti za pouk: latinska hrestomatija ♪
- hreščánje -a s (ȃ) glagolnik od hreščati: hreščanje peska pod nogami / hreščanje starega gramofona; hreščanje v radijskem aparatu / hreščanje ptic ♪
- hreščáti -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í) 1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami // dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči 2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel hreščé: veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo hreščèč -éča -e: hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati ♪
- hríb -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih
pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♪
- hríbast -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
- hribàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
- hribína -e ž (í) 1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine 2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil ♪
- hriboláški -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
- hriboláštvo -a s (ȃ) star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo ♪
- hribolázec -zca m (ȃ) star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec ♪
- hribovít -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
- hribóvje -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
- hrípa -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo ♪
- hrípavost in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu ♪
- hrípelj -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj ♪
- hripéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel ♪
- hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri ∙ ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi ♪
- hŕkavec -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176