Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (11.701-11.725)


  1.      hálja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje ♪
  2.      háljica  -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah ◊ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga ♪
  3.      háljina  -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini ♪
  4.      halkopirít  -a m (ȋ) min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita ♪
  5.      halkosfêra  -e ž (ȇ) geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero ♪
  6.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
  7.      halofít  -a m (ȋ) nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč ♪
  8.      halóga  -e ž (ọ́) nav. mn., star. haluga: valovi so naplavili na čeri šope halog ♪
  9.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
  10.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪
  11.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten ♪
  12.      hálva  -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪
  13.      hámburški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
  14.      hámletovski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje ♪
  15.      hán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu ♪
  16.      handicap  tudi hendikep -a [hêndikep] m (ȇ) šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja ♪
  17.      hándžar  -ja m (ȃ) v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom ♪
  18.      hángar  -ja m (á) večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne ♪
  19.      hanzeát  -a m (ȃ) zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati ♪
  20.      hanzeátski  -a -o prid. (ȃ) zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci ♪
  21.      hardver  tudi hardware -a [hárdvêr] m (ȃ-ȇ) elektr. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik, strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver ♪
  22.      harfíst  -a m (ȋ) kdor igra harfo: nastop harfista ♪
  23.      háriš  in haríš -a m (ȃ; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša ♪
  24.      harlekináda  -e ž (ȃ) gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada ♪
  25.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪

   11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA