Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (11.651-11.675)
- gúmast -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: na nogah so imeli visoke gumaste škornje; pri potapljanju uporablja nepremočljivo gumasto obleko; gumasto tesnilo / gumasta snov podobna gumi ♪
- gúmb -a m (ȗ) predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti ♪
- gúmbar -ja m (ȗ) izdelovalec gumbov: zaposlen je bil kot gumbar ◊ lov. srnjak v prvem letu starosti, ki ima gumbu podobna rogova ♪
- gúmbnica -e ž (ȗ) luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča ♪
- gúmenski -a -o [mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na gumno: gumenska vrata / bil je ves pokrit s plevami in gumenskim prahom ♪
- gúmi -ja m (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje 2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; neskl. pril., pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki ♪
- gúmica -e ž (ȗ) 1. manjšalnica od guma: gumice za patentne kozarce; gumice na petah 2. redko radirka: gumica za črnilo ♪
- gúmielástika -e ž (ȗ-á) zastar. elastika: zvezati z gumielastiko ♪
- gúmijast -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo ♪
- gúmijevec -vca m (ȗ) 1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev 2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca ♪
- gúmijevka -e ž (ȗ) kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji: udariti z gumijevko ♪
- gúmilástika -e ž (ȗ-á) zastar. elastika: raztegnjena gumilastika ♪
- gumózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa ♪
- gúnj -a m (ū) zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem ♪
- gurmán tudi gúrman -a m (ȃ; ȗ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane ♪
- gustírati -am nedov. (ȋ) star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico gustírati se nižje pog. naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi ♪
- guvernántka -e ž (ȃ) zastar. guvernanta: šla je za guvernantko ♪
- guvernêrka -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko 2. star. guvernerjeva žena ♪
- gúza -e ž (ū) zastar. zadnjica ♪
- gvanín in guanín -a [gva-] m (ȋ) kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina ♪
- gvànt gvánta m (ȁ á) nižje pog. obleka: ima same lepe gvante; oblekla je črn gvant / zna paziti na gvant ♪
- gvardiján -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan ♪
- gváš -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika ♪
- gvélf -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin ♪
- gverílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna ♪
11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751