Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (11.626-11.650)
- grúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje ♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
- grupíranje -a s (ȋ) glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji ♪
- grupírati -am nedov. in dov. (ȋ) razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri telovadbi; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati grupírati se zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije grupíran -a -o: knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino ♪
- grúšč -a m (ȗ) ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč ♪
- grúščast -a -o prid. (ȗ) gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja ♪
- grúščnat -a -o prid. (ȗ) poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča ♪
- grúšec -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem ♪
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal
zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih ♪
- gubánec -nca m (á) zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance ♪
- gubánica -e ž (ā) gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico ♪
- gúbast -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini ♪
- gubàt -áta -o prid. (ȁ ā) poln gub: gubato oblačilo ♪
- gubernátor -ja m (ȃ) v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja ♪
- guberniálen -lna -o prid. (ȃ) gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto ♪
- gubêrnij -a m (é) v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote ♪
- gubêrnija -e ž (é) v carski Rusiji višja upravna enota: služboval je v raznih gubernijah ♪
- gúbiti -im nedov. (ú ȗ) zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale ♪
- gubíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki ♪
- gučáti -ím nedov. (á í) nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak ♪
- gúgast -a -o prid. (ū) ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja ♪
- gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila ♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu ♪
- gulág -a m (ȃ) v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag ♪
- gúlden -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov // kovanec v vrednosti te enote ♪
- gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
- gúma -e ž (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk 2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati // obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo 3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum ♪
11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726