Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (11.551-11.575)


  1.      grofìč  -íča m (ȉ í) 1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča 2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči ♪
  2.      grofíčna  -e ž (ȋ) grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj ♪
  3.      grofíja  -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota ♪
  4.      grôfov  -a -o stil. grôfov -óva -o prid. (ó; ó ọ́) nanašajoč se na grofa: bil je grofov hlapec; grofova hči; grofova posest je bila obsežna; sam.: najemniki so životarili na grofovem na grofovi posesti ♪
  5.      grofovína  -e ž (í) star. grofija: celjska grofovina ♪
  6.      grofóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko grofóvsko prisl.: bil je (po) grofovsko oblečen; sam.: star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last ♪
  7.      gróggy  [grogi] prid. neskl. (ọ̑) šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy ♪
  8.      gròh  grôha m (ȍ ó) petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf: bazaltni groh ♪
  9.      grôhast  -a -o prid. (ó) petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina ♪
  10.      grohòt  -ôta m (ȍ ó) raba peša krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot ♪
  11.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč) ♪
  12.      gromáda  -e ž (ā) zastar. grmada: zažigati gromade ♪
  13.      gromáden  -dna -o prid. (ȃ) zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz ♪
  14.      gromáditi  -im nedov. (á ȃ) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo ♪
  15.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati ♪
  16.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi ♪
  17.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov ♪
  18.      gromòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov ♪
  19.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh ♪
  20.      gromovít  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal ♪
  21.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter ♪
  22.      gromóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak ♪
  23.      gromozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
  24.      grosíst  -a m (ȋ) trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti ♪
  25.      gròš  grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota ♪

   11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA