Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (10.826-10.850)



  1.      gigánt  -a m (ā) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad gigantov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: portal nosita dva giganta 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je gigant // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi gigant umetnosti, znanja 3. publ., ekspr. zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: zgradili so hidroenergetski gigant; obratovati je začelo več novih industrijskih gigantov; tehnični gigant
  2.      gigantízem  -zma m () med. čezmerna rast telesa ali delov telesa, navadno kot posledica obolenja hipofize: pojav gigantizma pri mladostnikih; pren. brutalni gigantizem v kiparstvu
  3.      gígrl  -a m (í) zastar. gizdalin: gigrli postavajo po cestah
  4.      gígrlski  -a -o prid. (í) zastar. gizdalinski: nosi ozke gigrlske hlače
  5.      gílda  -e ž () v zahodnih deželah, nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh: slikarska gilda v Antwerpnu
  6.      gimnaestráda  -e ž () šport. vsako četrto leto prirejena mednarodna telovadna prireditev: na gimnaestradi so se zbrali najboljši telovadci sveta
  7.      gimnást  -a m () pri starih Grkih učitelj v gimnaziju: grški gimnasti // knjiž., redko telovadec: biti navdušen gimnast
  8.      gimnaziálec  -lca m () zastar. gimnazijec
  9.      gimnázij  -a m (á) 1. pri starih Grkih ustanova za (telesno) vzgojo: gimnazij v Atenah / gimnaziji spadajo med najpomembnejše oblike grške arhitekture poslopja teh ustanov 2. zastar. gimnazija: vstopiti v gimnazij
  10.      gimnázija  -e ž (á) srednja šola za splošno izobrazbo: obiskovati, dokončati gimnazijo; hoditi v gimnazijo; učiti na gimnaziji; absolventi gimnazije; ravnatelj gimnazije; pog. vpisal se je v prvo gimnazijo v prvi razred gimnazije / večerna gimnazija s poukom v večernih urah; nekdaj: klasična gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture; realna gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; nižja od prvega do četrtega razreda, višja gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije / ekspr. vsa gimnazija se je zbrala na proslavi dijaki in profesorji gimnazije // stavba te šole: razstava je v gimnaziji; dijaki so se zbrali pred gimnazijo
  11.      gímničen  -čna -o prid. (í) navadno v zvezi gimnični agon, pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah
  12.      gimnosofíst  -a m () za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov
  13.      ginekológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov
  14.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad
  15.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša
  16.      gíngam  -a m () tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike
  17.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  18.      gíniti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  19.      gínjenje  -a s () zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje
  20.      ginljív  -a -o prid. ( í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.: ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno
  21.      ginljívost  -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed
  22.      ginogamét  -a m (ẹ̑) biol. ginogameta
  23.      giroskóp  tudi giroskòp tudi žiroskóp tudi žiroskòp -ópa [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ọ́) fiz. vrtavka, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi
  24.      gízda  -e ž () star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
  25.      gízdati se  -am se nedov. ( ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami

   10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA