Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (10.751-10.775)


  1.      gáz  -a m (ȃ) 1. v sneg narejena ozka pot: utirati gaz; hodila sta po ozkem gazu 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: ladja z globokim gazom ♪
  2.      gáza  -e ž (ā) redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze: obložiti rano s sterilno gazo; čista gaza; blazinica iz gaze ♪
  3.      gázda  -e in -a m (ȃ) 1. nižje pog. (hišni) gospodar: ali je gazda doma? // delodajalec: moj gazda mi je dal dva dni dopusta 2. kot pristavek k imenu premožnega moškega, v srbskem okolju gospodar (na kmetiji): gazda Veljko ♪
  4.      gazélica 1 -e ž (ẹ̑) manjšalnica od gazela1: ljubka gazelica // ekspr. vitko, gibčno dekle: nasproti mi je prihajala čudovita gazelica ♪
  5.      gazifikácija  -e ž (á) 1. uvajanje, uvedba plinske napeljave: pospešena gazifikacija dežele 2. kem. uplinjanje, razplinjevanje: gazifikacija lignita ♪
  6.      gáziti  -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu // knjiž., redko teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico gazèč -éča -e: s težavo gazeč visok sneg ♪
  7.      géja  in géa -e ž (ẹ̑) geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije ♪
  8.      gejzír  -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal ♪
  9.      gél  -a m (ẹ̑) kem. koloidna snov v poltrdem stanju, ki vsebuje malo vode ♪
  10.      gem  tudi game -a [gém] m (ẹ̑) šport. del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik: zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz ♪
  11.      gén  -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov ♪
  12.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
  13.      generál  -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
  14.      generálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno ♪
  15.      generálica  -e ž (ȃ) zastar. generalova žena: stare grofice in generalice ♪
  16.      generalísim  -a m (ȋ) v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin ♪
  17.      generalizácija  -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu ♪
  18.      generalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane ♪
  19.      generálka  -e ž (ȃ) 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka ♪
  20.      generálpòdpolkóvnik  -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
  21.      genêričnost  -i ž (é) knjiž., redko lastnost, značilnost generičnega: generičnost človeških predstav ♪
  22.      generírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪
  23.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
  24.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  25.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪

   10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA