Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (10.651-10.675)



  1.      gáben  -bna -o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen
  2.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesabot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
  3.      gábrnat  -a -o prid. () redko hrapav, raskav: gabrnata bombaževina
  4.      gábro  -a m () petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov
  5.      gábrovje  -a s (á) gabrov gozd: pot se je vila po gabrovju / tu in tam je raslo krivenčasto gabrovje gabrovo drevje
  6.      gáča  -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo
  7.      gáčiti  -im nedov.) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali
  8.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi ( á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
  9.      gáden  -dna -o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje
  10.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca
  11.      gagát  -a m () petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata
  12.      gagáten  -tna -o prid. () 1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek 2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale
  13.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile
  14.      gágica  -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi
  15.      gágniti  -em dov.) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje
  16.      gájba  -e ž () 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču
  17.      gájda  -e ž () nav. mn., zlasti v srbskem in hrvatskem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na gajde; veseli glasovi gajd
  18.      gála  prid. neskl. () slavnosten, svečan: gala predstava; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi povabljenci so bili gala lepo oblečeni // pog., ekspr. prvovrsten, odličen: videl sem gala film; točke iz akrobacije so bile gala; sam.: oblekel se je v gala
  19.      galaksíja  -e ž () astr. samostojni zvezdni sestav, osvetje: gibanje galaksij / Galaksija Rimska cesta
  20.      galalít  -a m () kem. umetna roževina iz kazeina in formaldehida: predmeti iz galalita
  21.      galán  -a m () knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev
  22.      galánt  stil. golánt prid. neskl. () star. vljuden, prijazen: preprost in galant človek je
  23.      galánten  -tna -o prid., galántnejši () 1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je znan kot zelo galanten gospod; ljubezniv, galanten človek; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada ♦ um. galantni stil rokoko 2. star. ljubezenski, erotičen: na vsak način je hotel prikriti galantno avanturo galántno prisl.: galantno ji je pokimal v pozdrav; v družbi se zna galantno vesti
  24.      galanteríja  -e ž () 1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo: lesna, usnjena galanterija; konfekcija in galanterija // trgovina s takimi predmeti: torbico je kupila v galanteriji 2. star. galantnost: pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji dvorjenje
  25.      galantín  -a m () gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed: za začetek banketa so postregli z galantinom

   10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA