Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (10.451-10.475)


  1.      fluktuírati  -am nedov. (ȋ) 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci ♪
  2.      fluorescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba ♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta ♪
  3.      fluoríd  -a m (ȋ) kem. sol fluorovodikove kisline: uporaba fluoridov / vodikov fluorid strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate ♪
  4.      fluorografíja  -e ž (ȋ) množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak: fluorografija odkriva navadno take bolnike, ki se počutijo še kar zdrave ♪
  5.      fluorovodík  -a m (ȋ) kem. strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate; vodikov fluorid ♪
  6.      fofòt  -ôta m (ȍ ó) šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: slišal je fofot divjih gosi ♪
  7.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota ♪
  8.      foliánt  -a m (ā) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti ♪
  9.      foliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) adm. oštevilčiti strani v knjigi tako, da imata leva in desna stran isto številko: foliirati zvezek; natančno foliirati foliíran -a -o: foliirana blagajniška knjiga ♪
  10.      fólij  -a m (ọ́) biblio. list, zlasti v starinski rokopisni ali tiskani knjigi ♪
  11.      fólija  -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
  12.      folklóra  -e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika ♪
  13.      fón  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti: hrup na velemestnih ulicah presega včasih tudi sto fonov ♪
  14.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond ♪
  15.      fonémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fonem: fonemski sestav / fonemska varianta ♪
  16.      fonétika  -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja ♪
  17.      fóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. glasoven, zvočen: televizijska in fonična oddaja satelita; fonična stran besede ♪
  18.      fonográm  -a m (ȃ) fonografski zapis sporočila, teksta: gradivo je vzeto iz fonograma folkloristov ♪
  19.      fonotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov: fonoteka radijske postaje ♪
  20.      forínt  -a m (ȋ) 1. madžarska denarna enota: sto forintov // kovanec v vrednosti te enote: dal mu je svetel forint 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh ♪
  21.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  22.      formácija  -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
  23.      formaldehíd  -a m (ȋ) kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom ♪
  24.      formálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe ♪
  25.      formalíst  -a m (ȋ) kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine: vse njegovo ravnanje kaže, kakšen formalist je / ekspr. ne oziraj se na tega puhlega formalista // kdor daje prednost obliki umetniškega dela pred vsebino: estetski, klasičen formalist ♪

   10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA