Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
svinčev (25) 
- svínčev -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke ♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca ♪
- akumulátor -ja m (ȃ) 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator ♪
- bél -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh
kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski
revoluciji ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini
mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči ◊ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal.
beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen ∙ belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela
vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki ♪
- cerusít in ceruzít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev karbonat, beli svinčenec ♪
- flínten -tna -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo ♪
- flíntov -a -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintovo steklo svinčevo steklo ♪
- flotácija -e ž (á) mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: flotacija svinčeve rude // obrat za ta postopek ♪
- flotíranje -a s (ȋ) glagolnik od flotirati: flotiranje svinčeve rude ♪
- galenít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik ♪
- glájenka in glajênka -e ž (ȃ; é) kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča ♪
- jalovína -e ž (í) 1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah: izpirati, odbirati jalovino; odkopavati, odstranjevati jalovino; odvažati jalovino iz rudnika; kupi jalovine // metal. snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti: karbonatna jalovina v svinčevi rudi 2. redko jalova, nerodovitna tla: narediti iz jalovine travnik ♪
- koncentrát -a m (ȃ) snov, navadno trdna, dobljena z odstranitvijo (večjega dela) tekočine in odvečnih sestavin: mesni, paradižnikov koncentrat; koncentrat iz zelenjave / povečana poraba jušnih koncentratov // metal. ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin, obogatena ruda: predelava surovin v koncentrate / cinkov, svinčev koncentrat ◊ agr. umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi ♪
- kristálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kristal: a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor b) kristalna gora / čudovita kristalna palača c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo 2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad ◊ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo
steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke kristálno prisl.: kristalno čist ♪
- mínij -a m (í) opekasto rdeča zmes za premaz, ki varuje pred rjo: premazati, prepleskati z minijem; gost, redek minij ♦ kem. rdeči svinčev oksid v prahu ♪
- mréža -e ž (ẹ́) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino // priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža // navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz
testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz 3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste 4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem // med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov,
dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži 5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže ● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi) ◊ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem
akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na
določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča ♪
- nèosvínčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin: proizvodnja neosvinčenega bencina ♪
- okís -a m (ȋ) zastar. oksid: svinčev okis ♪
- rumenílo -a s (í) 1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo ♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo 2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca ♪
- sijájnik -a m (ȃ) min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit ♪
- stêklo -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana ● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco;
ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti ◊ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek;
petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo ♪
- sulfíd -a m (ȋ) kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid ♪
- svinčén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko ◊ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge ♪
- svinčénec -nca m (ẹ̄) min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit ♪
- tetraetíl -a m (ȋ) kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju ♪
- vulfenít tudi wulfenít -a [vulf-] m (ȋ) min. rudnina svinčeva sol molibdenove kisline ♪