Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sveto (51-75)
- svetozòr -ôra m (ȍ ó) zastar. 1. svetovni nazor: v delu se odraža pisateljev svetozor 2. razgled, panorama: pred njimi se je odprl lep svetozor ♪
- svetožálen -lna -o prid. (ȃ) svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi ♪
- svetožálje -a s (ȃ) svetobolje: Stritarjevo svetožalje ♪
- dominsvétovec -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev ♪
- dominsvétovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga ♪
- nàdsvetóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo ♪
- nasvetováti -újem in nasvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora ♪
- odsvetováti -újem in odsvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) dati nasvet, naj kdo česa ne stori, dela: odsvetovati kajenje; odsvetovali so ji to poroko; odsvetovala mu je, da bi še hodil tja / elipt.: odsvetovati dekletu fanta; zdravnik mu je odsvetoval morje da gre na morje ♪
- osvetožêljnost -i ž (é) zastar. maščevalnost: bali so se ga zaradi njegove osvetoželjnosti / uboj iz osvetoželjnosti ♪
- posvetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. udeleženec posvetovanja: posvetovalci so se razšli ♪
- posvetoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posvetovanje: posvetovalna naloga, vloga / organizirati posvetovalno službo / sklicati posvetovalni sestanek / posvetovalni odbor, organ ♦ jur. posvetovalni glas glas brez pravice odločanja; posvetovalna pravica pravica sodelovati pri določenem posvetovanju brez pravice odločanja ♪
- posvetoválnica -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnosti ∙ publ. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikov ♦ ped. poklicna posvetovalnica 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za
posvetovanje, seje v mestni hiši ♪
- posvetovánje in posvétovanje -a s (ȃ; ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvetovanje ni bilo uspešno; po kratkem posvetovanju so sklenili, da bo študij nadaljeval / imeti posvetovanje s kom 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje; gospodarsko, politično, zdravstveno posvetovanje; javno posvetovanje / proizvodno posvetovanje v nekaterih socialističnih državah posvetovanje delavcev podjetja, na katerem se kolektivno rešujejo vprašanja proizvodnje; publ. posvetovanje na
ministrski ravni ♪
- posvetováti se -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e:
posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas ♪
- advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema ♪
- afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje ♪
- agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka // redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke ♪
- àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska;
ampak čast komur čast, govoriti pa znaš ♪
- ankéta -e ž (ẹ̑) 1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pismena anketa; anketa o prometu; anketa med delavci // vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo 2. raba peša posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo // komisija: parlamentarna anketa ♪
- antánta -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni ♪
- antecédens -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne ♪
- apezéjevec -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi ♪
- apokalípsa -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa ♪
- aristokrátstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha ♪
- asimilácija -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226