Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sveto (26-50)

26.      svetoštéfanski  -a -o prid. (ẹ́) 1. v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik svetega Štefana 26. decembra: svetoštefanske šege 2. knjiž. nanašajoč se na ogrskega kralja Štefana I.: svetoštefanska krona / svetoštefansko kraljestvo ogrsko kraljestvo ♪
27.      svetotájstven  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede ♪
28.      svetotájstvo  -a s (ȃ) knjiž., redko skrivnost, nedoumljivost: to ni nobeno svetotajstvo; srhljivo svetotajstvo ◊ rel. sveto rešnje telo ♪
29.      svetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca ♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik ♪
30.      svetoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine ♪
31.      svetoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svetovalec: žena mu je bila najboljša prijateljica in svetovalka; dobra, pametna svetovalka / pri delu je sodelovala kot svetovalka; modna svetovalka / pedagoška svetovalka / samostojna svetovalka ♪
32.      svetoválnica  -e ž (ȃ) posvetovalnica: hoditi, iti v svetovalnico / vzgojna svetovalnica; svetovalnica za kontracepcijo / poklicna svetovalnica ♪
33.      svetoválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) redko svetovalen: svetovalsko delo ♪
34.      svetoválstvo  -a [ls in u̯s] s (ȃ) 1. dejavnost svetovalcev: posvetiti se svetovalstvu / začeli so se kazati sledovi njegovega svetovalstva 2. svetovalna služba: svetovalstvo za izbiro poklica / pravno svetovalstvo ● sodnik in mestno svetovalstvo v stari Avstriji mestni svet, svétniki ♪
35.      svetovánec  in svétovanec -nca m (á; ẹ́) knjiž. kdor dobi nasvet: svetovalec in svetovanec ♪
36.      svetovánje  in svétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od svetovati: v takem položaju je bilo svetovanje potrebno / predzakonsko, vzgojno svetovanje; organizirano svetovanje mladim pri izbiri poklica ♪
37.      svetováti  -újem in svétovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) 1. izražati svoje mnenje o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: prijatelj mi je to svetoval; svetoval ji je, naj raje počaka z nakupom; dobro, slabo svetovati; težko je prav svetovati / zdravnik mu je svetoval ležanje; natakar jim je svetoval, naj (si) naročijo ribe / vsem je rad svetoval pomagal z nasvetom; ekspr. svetujem ti, da ga pustiš na miru pusti ga na miru 2. s prislovnim določilom dajati (na)svete, strokovna mnenja: svetovati v zakonskih zadevah; strokovno svetovati kmetovalcem ● preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov ♪
38.      svetóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na svet, zemlja: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija ♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine svetóvno prisl.: svetovno razgledan; svetovno znan učenjak ♪
39.      svetóvje  -a s (ọ̑) knjiž. celota vseh svetov: sestav, središče svetovja // več svetov, svetovi: gibanje svetovij / umetniki ustvarjajo nova svetovja ♪
40.      svetovlján  in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á) kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: bil je duhovit svetovljan; navade bohemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit ♪
41.      svetovljánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od svetovljan ♪
42.      svetovljánski  -a -o prid. (ȃ) ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošen svetovljánsko prisl.: svetovljansko živeti ♪
43.      svetovljánstvo  -a s (ȃ) široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost: njegovo svetovljanstvo se kaže tudi v pesmih; v svoje okolje prinaša nekaj demokratičnega svetovljanstva / nacionalizem in svetovljanstvo kozmopolitizem ♪
44.      svetovnják  -a m (á) 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki ♪
45.      svetovnjáški  -a -o prid. (á) star. svetovljanski: svetovnjaški ljudje / svetovnjaško vedenje, življenje ♪
46.      svetóvnonazóren  -rna -o prid. (ọ̄-ọ̑) star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja svetóvnonazórno prisl.: bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni ♪
47.      svetóvnonazórski  -a -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na svetovni nazor: svetovnonazorska opredelitev, pripadnost; svetovnonazorske razlike; to je svetovnonazorsko vprašanje / boj je bil političen, ne svetovnonazorski svetóvnonazórsko prisl.: svetovnonazorsko opredeljen pesnik ♪
48.      svetóvnopolítičen  -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen ♪
49.      svetóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost svetovnega: svetovnost te organizacije; svetovnost kakega pojava / svetovnost pesnikovega genija ♪
50.      svetóvnozgodovínski  -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226