Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

svet (837-861)


  1.      fósfornat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosfornate kamnine / fosfornata svetloba 2. knjiž. ki se svetlika: fosfornate oči ♪
  2.      fosgén  -a m (ẹ̑) kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino: v prvi svetovni vojni so med drugimi bojnimi plini uporabljali tudi fosgen ♪
  3.      fót  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje osvetljenosti, 10.000 luksov ♪
  4.      foto...  ali fóto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na fotografijo ali fotografiranje a) s tujko v drugem delu: fotoamater, fotomontaža, fotoreporter b) z domačo besedo v drugem delu: fotopapir in foto papir, fotoslužba in foto služba 2. nanašajoč se na svetlobo: fotometer, fotosinteza ♪
  5.      fótocélica  in fóto célica -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok ♪
  6.      fótoefékt  -a m (ọ̑-ẹ̑) fiz. izbijanje elektronov iz kovin s svetlobo ♪
  7.      fótoeléktričen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno: fotoelektrični tok / fotoelektrični efekt fotoefekt; fotoelektrična celica ♪
  8.      fótoelemènt  -ênta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost ♪
  9.      fotografíja  -e ž (ȋ) 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije ♪
  10.      fotografíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fotografirati: vse je pripravljeno za fotografiranje; fotografiranje pri umetni svetlobi / veliko se je ukvarjal s fotografiranjem ♪
  11.      fotográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
  12.      fotokrómen  -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
  13.      fótoluminiscénca  tudi fótoluminescénca -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov ♪
  14.      fótomehánika  -e ž (ọ̑-á) tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene: specializirati se za fotomehaniko ♪
  15.      fotométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje svetlobe: vrste fotometrov ♪
  16.      fotometríja  -e ž (ȋ) fiz. merjenje svetlobe: zaposlitev fizikov pri raziskavi materialov in fotometriji // nauk o tem: sprejeli so nove enote v termiki in fotometriji ♪
  17.      fótosintéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe: vpliv svetlobe na fotosintezo ♪
  18.      fototropízem  -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom svetlobe: fototropizem pri enostransko osvetljenih rastlinah / pozitivni fototropizem ♪
  19.      fótoupòr  in fóto upòr -ôra m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) fiz. priprava, v kateri se odvisnost električne upornosti od osvetljenosti izkorišča za merjenje te osvetljenosti ♪
  20.      framasónstvo  tudi framazónstvo -a s (ọ̑) zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo: razvoj framasonstva v evropskih deželah ♪
  21.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  22.      frés  prid. neskl. (ẹ̑) podoben barvi jagode, svetlo rožnat: fres barva ♪
  23.      frfotàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave ♪
  24.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
  25.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪

   712 737 762 787 812 837 862 887 912 937  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA