Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
svet (737-761)
- ekranizácija -e ž (á) publ. filmska upodobitev česa, navadno literarnega dela: ekranizacija klasičnih del svetovne literature; ekranizacija drame ♪
- eksegéza -e ž (ẹ̑) knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma: eksegeza besedila; odkrivanje in eksegeza arhivskega gradiva / biblična eksegeza ♪
- eksemplifikácija -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled ♪
- eksistírati -am nedov. (ȋ) biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno ∙ moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti // ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo ♪
- eksótičnost -i ž (ọ́) značilnost eksotičnega: eksotičnost pokrajine; eksotičnost orientalskega sveta / eksotičnost njene lepote / pesnitev diha eksotičnost in orientalsko bizarnost ♪
- eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče ◊ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati ♪
- ekspêrt -a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo ♪
- eksplodírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze ∙ brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira ♪
- eksponírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti: eksponirati redke znamke 2. knjiž. napraviti opazno, poudariti: s črtanjem nekaterih mest v partituri je eksponiral glasove in tekst 3. knjiž. v začetku nakazati potek, razvoj dogajanja: avtor je zgodbo eksponiral nadvse pretenciozno ◊ fot. eksponirati film dopustiti učinkovanje svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetliti eksponírati se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost, izpostaviti se: noče se eksponirati zanj; pri stavki se je zelo eksponiral eksponíran -a -o 1. deležnik od eksponirati: eksponirani predmeti; njegov položaj je zelo eksponiran; politično eksponirana oseba 2. ki moli, štrli naprej: eksponirani deli pročelja; zavarovati eksponirane ogle s ščitniki; pren. narodnostno eksponirani kraji ◊ šah.
eksponirana figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena ♪
- ekspozícija -e ž (í) 1. knjiž., redko postavitev na ogled, razstava: po tečaju so priredili ekspozicijo najboljših izdelkov 2. knjiž. načrt, ogrodje (za kako delo): sestaviti ekspozicijo za razpravo; ekspozicija tega dela je preprosta in dokumentirana 3. lit. uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja, zasnova: obsežna ekspozicija; ekspozicija drame, romana 4. fot. dopustitev učinkovanja svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetlitev: določiti ekspozicijo; kratka ekspozicija 5. geogr. položaj, izpostavljenost zemljišča glede na sonce, veter, padavine: prisojna ekspozicija ♪
- ekstáza -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz ♪
- ekstínkcija -e ž (í) fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov ♪
- ekstravertíran -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost ♪
- eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno ◊ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je
električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem ♪
- elektrifikácija -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
- eléktrika -e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko 2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi 3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika 4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju ♪
- eléktroenergétik -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov ♪
- eléktroluminiscénca tudi eléktroluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka ♪
- eléktroluminiscénčen tudi eléktroluminescénčen -čna -o (ẹ̑-ẹ̑) pridevnik od elektroluminiscenca: elektroluminiscenčna svetloba ♪
- eléktromagnéten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
- elektrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt ♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah ♪
- Elíjev -a -o prid. (ȋ) elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti ♪
- elíta -e ž (ȋ) posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco ♪
- emajlírec -rca m (ȋ) kdor emajlira: kvalificiran emajlirec // žarg. kdor je zaposlen v industriji za emajliranje: posvetovanje emajlircev ♪
- emigránt -a m (ā á) kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant ♪
612 637 662 687 712 737 762 787 812 837