Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

svet (3.526-3.550)


  1.      točkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od točkovati: metoda, sistem točkovanja; pravilnik točkovanja svetovnega prvenstva / končati točkovanje stanovanj ♪
  2.      togotíti  -ím tudi togôtiti -im nedov. (ȋ í; ō ȏ) spravljati v veliko jezo, razdraženost: togotila ga je zavest lastne nemoči; zavlačevanje je delavce vse bolj togotilo; s svojo mirnostjo jih je zelo togotila togotíti se, tudi togôtiti se čutiti, izražati veliko jezo, razdraženost: začel je kričati in se togotiti; togotiti se zaradi sosede; ekspr. togoti se na ves svet // izražati veliko nezadovoljstvo, ogorčenost: slišal ga je, kako se togoti; gospodinja se je togotila, da ni dobro pospravljeno ♪
  3.      tók  -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka 4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok // to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok // prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer ● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka ♪
  4.      tokáva  -e ž (ȃ) ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave // površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava ♪
  5.      tón  -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije ● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapis ◊ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e ♪
  6.      tonácija  -e ž (á) knjiž. rahla obarvanost v določenem (barvnem) tonu: prevladuje svetla tonacija zgradb ♪
  7.      tóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) 1. nanašajoč se na tostranstvo: tostransko življenje / tostranski svet 2. ekspr. posveten, materialen: tostranske dobrine; tostranske skrbi ♪
  8.      totalitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: totalitarni režim; totalitarna oblast / totalitarna država / totalitarne metode totalitaristične ♦ voj. totalitarna vojna totalna vojna 2. knjiž. ki vse podreja določenim ciljem: totalitarni svetovni nazor / totalitarni junak; totalitarna družba ♪
  9.      totalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: gledališče je skušalo svet totalizirati; shema ne totalizira pojava 2. narediti, da kaj zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: totalizirati oblast; vojna se totalizira ● knjiž., redko človek se hoče v svetu totalizirati se v celoti uresničiti totalizirajóč -a -e: totalizirajoče stališče ♪
  10.      tóti  -a -o zaim. (ọ̑) nar. štajersko ta: posodi mi toto stvar / veselo je živeti na totem svetu ♪
  11.      tradícija  -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
  12.      tradícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na tradicijo: tradicijski duhovni svet; tradicijski vplivi / narediti kaj iz tradicijskega čuta ◊ jur. tradicijska listina listina, katere izročitev drugemu velja kot izročitev stvari same ♪
  13.      tragédija  -e ž (ẹ́) 1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra: napisati, uprizoriti tragedijo; antične tragedije; drama in tragedija / igrati, nastopati v tragediji / tragedija v treh dejanjih // uprizoritev take igre: gledati tragedijo 2. ekspr. zelo žalosten dogodek, huda nesreča: na cesti se je zgodila tragedija; doživeti tragedijo; družinska tragedija / to je bila zanj tragedija zelo neugodna, huda stvar; opisovati tragedijo junakovega življenja tragično zgodbo; biti slep za tragedijo sveta nesrečno usodo ♪
  14.      trahít  -a m (ȋ) petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita; trahit in andezit ♪
  15.      trájen  -jna -o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna // ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje // ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj ◊ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje trájno prisl.: trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč trájni -a -o sam.: dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega ♪
  16.      transcendénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendenca smrti / transcendenca boga; transcendenca in imanenca 2. kar je transcendentno: svet transcendence / religiozna transcendenca 3. v zvezi s predlogom prehajanje, preraščanje: transcendenca k biti; transcendenca v nebivanje ◊ filoz. transcendenca po Sartru dejstvo, da se da preseči določena kakovost, stanje bivanja ♪
  17.      transcendentálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija // ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet 3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka // od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim ♪
  18.      transcendéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendentnost božanstva; transcendentnost in imanentnost / transcendentnost predmetnega sveta / biti usmerjen v transcendentnost ♪
  19.      transkribírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. zapisati črke, znake s črkami, znaki drugačnega sistema: transkribirati latinski ph v f, s f; transkribirati Shakespeare kot Šekspir; napačno transkribirati nejasno mesto starega besedila // zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati: transkribirati cirilico z latinico ● publ. filmsko transkribirati svet prikazati, predstaviti s filmskimi izraznimi sredstvi transkribíran -a -o: tuja imena so v oklepaju transkribirana ♪
  20.      transkrípcija  -e ž (í) 1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje // zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino // sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija 2. muz. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji // glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov 3. muz. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu ● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava ♪
  21.      transparènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kos blaga ali plošča z napisom, sliko za javno izražanje, sporočanje: demonstranti so nosili transparente; čez cesto razpet transparent; napis na transparentu // napis, slika na takem kosu blaga ali plošči: transparenti slavijo zmago; brati, pisati transparente 2. knjiž. kos prosojnega blaga, papirja, stekla, ki se od zadaj osvetli, da postane na njem kaj vidno: osvetliti transparent; gledati kaj kakor skozi transparent; na transparentu igrati smešne prizore; neskl. pril.: knjiž. transparent papir prosojen, prozoren papir ♦ usnj. transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo ♪
  22.      trapánje  -a s (ȃ) glagolnik od trapati: noče več poslušati njihovega trapanja / naveličati se trapanja po svetu ♪
  23.      trápast  -a -o prid. (á) pog., slabš. 1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet 2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz 3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime ● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah trápasto prisl.: trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel ♪
  24.      trávje  -a s (ȃ) knjiž. trava: s travjem porasel svet; gosto travje / skriti se v travju ♪
  25.      trávniški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak ♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus ♪

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA