Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

svet (212-236)


  1.      primòjsvét  in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne ♪
  2.      prisvetíti  in prisvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) sveteč se pojaviti: luna, zvezda je prisvetila / sončni žarek je prisvetil v sobo ∙ ekspr. dan bo kmalu prisvetil kmalu se bo zdanilo // sveteč z lučjo priti: prisvetil je v hišo / ekspr. kmalu je prisvetila za njim prišla ♪
  3.      prosvéta  -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena ♪
  4.      prosvétar  tudi prosvetár -ja m (ẹ̑; á) žarg., šol. prosvetni delavec: strokovno posvetovanje prosvetarjev ♪
  5.      prosvétarka  tudi prosvetárka -e ž (ẹ̑; á) žarg., šol. prosvetna delavka ♪
  6.      prosvétarski  tudi prosvetárski -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na prosvetarje: prosvetarski sestanki ♪
  7.      prosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto: a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec ♦ ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu ♪
  8.      prosvetítelj  -a m (ȋ) kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod ♪
  9.      prosvetíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba ♪
  10.      prosvetlíti  -ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil (ȋ í) s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti prosvetljèn -êna -o: prosvetljeni narodi ∙ prosvetljeni absolutizem razsvetljeni absolutizem ♪
  11.      prosvetljênec  -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci ♪
  12.      prosvetljênost  -i ž (é) značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost ♪
  13.      prosvetljênski  -a -o prid. (é) razsvetljenski: prosvetljenska miselnost / prosvetljensko obdobje ♪
  14.      prosvetljênstvo  -a s (ē) razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika ♪
  15.      prosvetljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces ♪
  16.      prosvetljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje ♪
  17.      prosvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) s poučevanjem, izobraževanjem prizadevati si, da bi kdo mislil, delal brez predsodkov, razumno: prosvetljevati kmečko prebivalstvo / zdravstveno prosvetljevati ♪
  18.      prosvétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. prosvetni delavec: zbrali so se vsi prosvetniki kraja ♪
  19.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja ♪
  20.      prótisvetlôben  -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja ♪
  21.      razsvetíti  -ím dov., razsvéti; razsvétil (ȋ í) rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar razsvečèn -êna -o: razsvečena cerkev ♪
  22.      razsvetíti  in razsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz razsvetil ♪
  23.      razsvetlítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja ♪
  24.      razsvetlíti  -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli razsvetljèn -êna -o 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem ♪
  25.      razsvetljáč  -a m (á) knjiž. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: šepetalec in razsvetljač ♪

   87 112 137 162 187 212 237 262 287 312  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA