Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

svet (176-200)

176.      pólsvét  -á [u̯s] m (ọ̑-ẹ̑) knjiž., zlasti v zahodnih deželah lahkoživi, moralno ne neoporečni višji družbeni sloji: ženska iz pariškega polsveta / meščanski polsvet se je seveda zgražal ♪
177.      pólsvetlôba  -e [u̯s] ž (ọ̑-ó) knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi ♪
178.      posvèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvet je bil precej razburljiv; kratek, resen posvet; ekspr. družinski posvet / imeti posvet s prijateljem; iti na posvet k očetu 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvet je potekal mirno; udeležiti se posveta; na posvetu se je večkrat oglasil / strokovni, vojaški posvet // ekspr. udeleženci takega pogovora: posvet je sklenil drugače ♪
179.      posvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast ♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni duhovnik 2. ki ni duhovno, versko usmerjen: posveten človek / posvetno mišljenje ∙ ekspr. odpovedal se je posvetnim željam odrekel se je užitkom, ugodnostim ♪
180.      posvetílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetilo: knjiga ima tudi posvetilni napis / posvetilni uvod / napisal je več posvetilnih pesmi ♪
181.      posvetílo  -a s (í) besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga: napisal je dolgo posvetilo / rokopisno posvetilo ♪
182.      posvetítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posvetiti, pokloniti: posvetitev knjige materi / posvetitev pozornosti komu / posvetitev cerkve ♪
183.      posvetíti  -ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjigo je posvetil materi / zbirko je posvetil takoj pod naslovom jo opremil s posvetilom // predstaviti v besedilu, knjigi: prvo poglavje je posvetil preprečevanju bolezni / problemu šolstva je v knjigi posvetil posebno mesto 2. nav. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: ves čas je posvetil otrokom; vse svoje moči je posvetil študiju / časopisi so posvetili dogodku veliko pozornost veliko se je pisalo o dogodku // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posvetil mu je veliko skrbi; vse življenje je posvetil raziskovanju; takemu delu se ni mogel posvetiti / posvetil se je filozofiji 3. rel. z obredom določiti svetnika za zaščitnika: kapelo so posvetili istemu svetniku kot cerkev // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določiti a) koga za cerkveno službo: posvetiti duhovnika b) kaj za cerkveno rabo: posvetiti cerkev / posvetiti hostijo ● knjiž. samo njega je posvetil v svojo skrivnost mu jo razkril, zaupal posvečèn -êna -o: posvečeni duhovniki; materi posvečena knjiga; akademija je posvečena stoletnici pesnikovega rojstva ♪
184.      posvetíti  in posvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti svetiti: posvetila je rdeča luč; v daljavi so posvetili žarometi / ekspr. posvetil je dan zdanilo se je // krajši čas svetiti: luč je posvetila in ugasnila / posvetiti z žepno svetilko / posveti mu po stopnicah 2. ekspr., z dajalnikom učinkovito zavrniti, onemogočiti koga: treba mu je posvetiti; pošteno je posvetil napadalcem ● ekspr. posvetilo je sonce svobode začela se je svoboda; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posveti njegova soba je mračna, temačna posvetíti se in posvétiti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: ni se ji hotelo posvetiti / učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je ● ekspr. bali so se, da se bo tudi pri njih posvetilo začelo goreti ♪
185.      posvetítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetitev: posvetitveno besedilo / posvetitveni obred ♪
186.      posvetlíkati  -am dov. (ȋ) nekoliko posvetiti, posijati: sonce je posvetlikalo izza oblakov; oči so se ji posvetlikale ♪
187.      posvetlíti  -ím dov., posvétli in posvêtli; posvétlil (ȋ í) narediti kaj (bolj) svetlo: sonce ji je lase zelo posvetlilo; stene je treba še malo posvetliti ♪
188.      posvetníčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. razglasiti za svetnika: končno so ga le posvetničili posvetníčiti se narediti se svetniškega: tako se je posvetničil, da ga je težko prepoznati ♪
189.      posvetnják  -a m (á) 1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen: to ti je posvetnjak 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in posvetnjaki ♪
190.      posvetnjáški  -a -o prid. (á) ekspr. posveten: preveč je v njem posvetnjaškega duha / posvetnjaško življenje ♪
191.      posvetnjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. posvetnost: odvrniti ljudi od posvetnjaštva / renesančno posvetnjaštvo ♪
192.      posvétnost  -i ž (ẹ̑) v krščanskem okolju lastnost, značilnost posvetnega: posvetnost nekaterih ljudi / posvetnost mišljenja ♪
193.      posvetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. udeleženec posvetovanja: posvetovalci so se razšli ♪
194.      posvetoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posvetovanje: posvetovalna naloga, vloga / organizirati posvetovalno službo / sklicati posvetovalni sestanek / posvetovalni odbor, organ ♦ jur. posvetovalni glas glas brez pravice odločanja; posvetovalna pravica pravica sodelovati pri določenem posvetovanju brez pravice odločanja ♪
195.      posvetoválnica  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnosti ∙ publ. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikov ♦ ped. poklicna posvetovalnica 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za posvetovanje, seje v mestni hiši ♪
196.      posvetovánje  in posvétovanje -a s (ȃ; ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvetovanje ni bilo uspešno; po kratkem posvetovanju so sklenili, da bo študij nadaljeval / imeti posvetovanje s kom 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje; gospodarsko, politično, zdravstveno posvetovanje; javno posvetovanje / proizvodno posvetovanje v nekaterih socialističnih državah posvetovanje delavcev podjetja, na katerem se kolektivno rešujejo vprašanja proizvodnje; publ. posvetovanje na ministrski ravni ♪
197.      posvetováti se  -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas ♪
198.      prásvét  -á m (ȃ-ẹ̑) knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta: nastanek prasveta ♪
199.      preosvetlíti  -ím dov., preosvétli in preosvêtli; preosvétlil (ȋ í) fot. preveč osvetliti: pri eksponiranju je fotograf preosvetlil film preosvetljèn -êna -o: preosvetljena slika ♪
200.      presvét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal ♦ rel. presveta Trojica ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276