Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

svet (1.426-1.450)


  1.      láser  -ja m (á) fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser ♪
  2.      lastníštvo  -a s (ȋ) pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik: lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu; spor zaradi lastništva; država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo / ekspr. prevzela ga je želja po lastništvu nad njo // pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastništva / privatno, zadružno lastništvo ♪
  3.      lastnorôčen  in lastnoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis lastnorôčno in lastnoróčno prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno napisana prošnja / pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji) Podpis: Peter Klepec, l. r. // pog. sam, brez tuje pomoči: kovček bom lastnoročno odnesel na postajo; ekspr. lastnoročno ga je vrgel iz hiše ♪
  4.      láški  -a -o prid. (ȃ) 1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling // kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga ● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno ◊ agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus láško prisl.: govoriti (po) laško ♪
  5.      laténten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti ♪
  6.      latérna  tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna 2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu ♪
  7.      latêrna  -e ž (ȇ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe ♪
  8.      latérnica  tudi latêrnica -e ž (ẹ̑; ȇ) manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico ♪
  9.      làz  láza m (ȁ á) s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz; orati, pasti v lazu; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze ♪
  10.      lazúr  -a in -ja m (ȗ) knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru ♪
  11.      lazúren  -rna -o prid. (ȗ) 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve ♪
  12.      lážidemokracíja  -e ž (ȃ-ȋ) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj demokracija: svet lažidemokracije / publ. položaj lažidemokracij ♪
  13.      le  členek, piše se z vezajem 1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / sveti naj bi postali izvršilni organi občinske skupščine in skupni organi samoupravljanja za vpliv le-teh na dejavnost občinske skupščine 2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna; pojdi le-sem sem(le); šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam; le-tu ne bomo varni tu(le) ♪
  14.      léča  -e ž (ẹ́) 1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov // anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo; napake leče / očesna leča 2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo; krožnik leče ● bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu ◊ bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini; gorišče leče; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče ♪
  15.      léd  -ú tudi -a m (ẹ̑) 1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led // ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi 2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led; led srca ● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ◊ gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju ♪
  16.      ledén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema // pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno Ledeno morje // ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce // ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo ● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij ◊ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion ledéno prisl.: od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno ♪
  17.      ledeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet ♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik ♪
  18.      ledína  -e ž (í) 1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino; krčenje ledine / neobdelana ledina; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina; orati ledino kritike, v kritiki // opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval 2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene ♪
  19.      ledínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledino: ljudje so se izselili in svet je kmalu postal ledinski in gozdnat ◊ lingv. ledinsko ime ime njive, travnika, gozda ♪
  20.      legacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na legacijo: legacijsko osebje / legacijski svetnik ♪
  21.      legénda  -e ž (ẹ̑) 1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja 2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku // nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri komandant je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda ∙ knjiž. Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren 4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami 5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata ♪
  22.      légija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5.000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije 2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev // ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic ● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge ♪
  23.      legionár  -ja m (á) pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije ♪
  24.      lekcionár  -ja m (á) rel. knjiga z odlomki iz svetega pisma, ki se berejo pri maši ♪
  25.      lepodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet ♪

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA