Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

svet (137-161)



  1.      dominsvétovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga
  2.      glásbenoprosvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) glasbenopedagoški: glasbenoprosvetno delo
  3.      gosposvétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje
  4.      krížemsvét  -á m (-ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet
  5.      krížemsvét  in krížem svét prisl. (-ẹ̑) star. po (vsem) svetu: razšli so se križemsvet / hoditi, iti križemsvet križem po svetu
  6.      ljúdskoprosvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva
  7.      nàdsvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž., v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: nadsvetna resničnost / nadsvetni etični cilji
  8.      nàdsvetlôba  -e ž (-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo
  9.      nàdsvetlôben  -bna -o prid. (-ō) fiz. ki ima večjo hitrost kot svetloba v vakuumu: nadsvetlobna hitrost
  10.      nàdsvétnik  -a m (-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik
  11.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo
  12.      národnoprosvéten  -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo
  13.      nasvèt  -éta m ( ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti 2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet
  14.      nasvetováti  -újem in nasvétovati -ujem dov.; ẹ́) 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora
  15.      nèosvetljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor ♦ fot. neosvetljeni film
  16.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih
  17.      nèprosvetljênost  -i ž (-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost
  18.      nèrazsvetljèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali 2. knjiž., redko neprosvetljen: nerazsvetljene množice
  19.      svét  -a -o prid. (-ẹ̑ -ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige
  20.      svetèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti
  21.      obsvetíti  in obsvétiti -im dov. ( ẹ́) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: luč je obsvetila obraze; s svetilko je obsvetila speča otroka; avtomobilski žarometi so za hip obsvetili hišo / sonce je obsvetilo vrhove obsijalo; pren. njegove besede so mu obsvetile bridko resnico
  22.      obsvetlíti  -ím dov., obsvétli in obsvêtli; obsvétlil ( í) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: ogenj je obsvetlil obraze; blisk mu je za hip obsvetlil pot / sonce je obsvetlilo vrhove smrek obsijalo; pren. obsvetlilo ga je spoznanje obsvetljèn -êna -o: kipi so obsvetljeni z reflektorji
  23.      obsvetljeváti  -újem nedov.) delati, da postane kaj svetlo, vidno: petrolejka je medlo obsvetljevala obraze / mesečina obsvetljuje v nebo štrleče zidovje
  24.      odsvetováti  -újem in odsvétovati -ujem dov.; ẹ́) dati nasvet, naj kdo česa ne stori, dela: odsvetovati kajenje; odsvetovali so ji to poroko; odsvetovala mu je, da bi še hodil tja / elipt.: odsvetovati dekletu fanta; zdravnik mu je odsvetoval morje da gre na morje
  25.      osvéta  -e ž (ẹ̑) zastar. maščevanje: snovati osveto / to je storil iz osvete // v zvezi krvna osveta krvno maščevanje: tam še obstaja krvna osveta

   12 37 62 87 112 137 162 187 212 237  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA