Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
svet (126-150)
- svetóvnonazóren -rna -o prid. (ọ̄-ọ̑) star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja svetóvnonazórno prisl.: bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni ♪
- svetóvnonazórski -a -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na svetovni nazor: svetovnonazorska opredelitev, pripadnost; svetovnonazorske razlike; to je svetovnonazorsko vprašanje / boj je bil političen, ne svetovnonazorski svetóvnonazórsko prisl.: svetovnonazorsko opredeljen pesnik ♪
- svetóvnopolítičen -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen ♪
- svetóvnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost svetovnega: svetovnost te organizacije; svetovnost kakega pojava / svetovnost pesnikovega genija ♪
- svetóvnozgodovínski -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov ♪
- svetozòr -ôra m (ȍ ó) zastar. 1. svetovni nazor: v delu se odraža pisateljev svetozor 2. razgled, panorama: pred njimi se je odprl lep svetozor ♪
- svetožálen -lna -o prid. (ȃ) svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi ♪
- svetožálje -a s (ȃ) svetobolje: Stritarjevo svetožalje ♪
- svétski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: bil je svetski človek; svetska dama / svetske navade / svetska uglajenost ♪
- svétskost -i ž (ẹ̑) knjiž. svetovljanstvo: njegova svetskost ji je ugajala ♪
- dominsvétovec -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev ♪
- dominsvétovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga ♪
- glásbenoprosvéten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) glasbenopedagoški: glasbenoprosvetno delo ♪
- gosposvétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje ♪
- krížemsvét -á m (ȋ-ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet ♪
- krížemsvét in krížem svét prisl. (ȋ-ẹ̑) star. po (vsem) svetu: razšli so se križemsvet / hoditi, iti križemsvet križem po svetu ♪
- ljúdskoprosvéten -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
- nàdsvéten -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) knjiž., v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: nadsvetna resničnost / nadsvetni etični cilji ♪
- nàdsvetlôba -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
- nàdsvetlôben -bna -o prid. (ȁ-ó ȁ-ō) fiz. ki ima večjo hitrost kot svetloba v vakuumu: nadsvetlobna hitrost ♪
- nàdsvétnik -a m (ȁ-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik ♪
- nàdsvetóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo ♪
- národnoprosvéten -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo ♪
- nasvèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti 2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet ♪
- nasvetováti -újem in nasvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226