Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sva (51-75)



  1.      osamosvájati  -am nedov. (á) delati kaj samostojno, neodvisno: ta zakon osamosvaja znanstvene zavode; podjetje se osamosvaja / kolonije so se druga za drugo osamosvajale; gospodarsko, kulturno se osamosvajati; publ. osamosvajati se od tujih vplivov / tako materino ravnanje otroka ne osamosvaja
  2.      osvajáč  -a m (á) ekspr. osvajalec: nemški osvajači; boj proti osvajačem / fant se ima za osvajača
  3.      osvajálec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor z bojem spravi tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajalci so si razdelili slovensko ozemlje; fašistični osvajalci; boj proti osvajalcu 2. ekspr. kdor pride v težko dostopen kraj, zlasti prvi: pogumni osvajalci gorskih vrhov 3. ekspr. kdor si zna pridobiti ljubezensko naklonjenost žensk: sloveti kot osvajalec; osvajalec ženskih src
  4.      osvajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osvajanje: osvajalna politika / osvajalne vojne / osvajalna taktika pri vzponu / osvajalna moč njegovih pesmi
  5.      osvajálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od osvajalec: država osvajalka / osvajalka moških
  6.      osvajálnost  -i ž () lastnost, značilnost osvajalnega: osvajalnost imperialističnih vojn / ekspr. osvajalnost umetnine
  7.      osvajálski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na osvajalce ali osvajanje: imeti osvajalske namene; udeleževati se osvajalskih pohodov; osvajalska država / osvajalski pogled
  8.      osvájanje  -a s (á) glagolnik od osvajati: osvajanje tujih ozemelj; imperialističen značaj Napoleonovih osvajanj / osvajanje vesolja / osvajanje ženskih src / osvajanje učne snovi
  9.      osvájati  -am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje 3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen // vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja 4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta 5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke ● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblast osvajajóč -a -e 1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč 2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto
  10.      osváljek  -jka m () star. svaljek: sredica kruha se je med njegovimi prsti spreminjala v osvaljek; močnati osvaljki // (z rokami) zmečkana stvar, zlasti papir, tkanina: časopis je zmečkal in osvaljek vrgel v peč
  11.      osvaljkáti  -ám in osváljkati -am dov.; ) redko narediti svaljke iz česa: osvaljkati testo osvaljkáti se, in osváljkati se spraviti se v svaljke: koža se mu je ogulila in osvaljkala osvaljkán in osváljkan -a -o: osvaljkana moka
  12.      posvájati  -am nedov. (á) jemati tuje otroke za svoje: posvajali so otroke takoj po rojstvu; pren. posvajati tuje besede
  13.      posvaljkáti  -ám in posváljkati -am dov.; ) s svaljkanjem zmehčati, zmečkati: preden je prižgal cigareto, jo je posvaljkal; posvaljkal si je bradico posvaljkán in posváljkan -a -o 1. deležnik od posvaljkati: posvaljkana cigareta 2. ekspr. pomečkan, zanemarjen: posvaljkan plašč, suknjič / posvaljkan možak; rumenkast, posvaljkan obraz
  14.      posvarílo  -a s (í) star. svarilo, opozorilo: zaradi njegovega posvarila je ostal kar doma; zahvalila se mu je za dobrohotno posvarilo
  15.      posvarítev  -tve ž () star. svarilo, opozorilo: ni mu bil hvaležen za posvaritev
  16.      posvaríti  -ím dov., posváril ( í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni
  17.      posvátbica  -e ž () nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečena posvatbica
  18.      prisvajálec  -lca [c tudi lc] m () kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic
  19.      prisvájanje  -a s (á) glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / ustvarjalno prisvajanje marksizma; prisvajanje in predelovanje tujih vplivov
  20.      prisvájati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje 3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavatiekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim prisvájati zastar. prisojati, pripisovati: prisvajali so mu različne slabe lastnosti
  21.      razsvaljkáti  -ám in razsváljkati -am dov.; ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala
  22.      sedisvakánca  -e ž () knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas sedisvakance
  23.      sesvaljkáti  -ám in sesváljkati -am [sǝs in ses] dov.; ) s svaljkanjem narediti: sesvaljkati kroglico iz papirja ● knjiž. razprostrla je krilo, da bi se ne sesvaljkalo zmečkalo sesvaljkán in sesváljkan -a -o: sesvaljkana cigareta; sesvaljkano listje
  24.      švígašvága  -e in -a m (-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga
  25.      švígašvága  -e ž (-á) švigašvaga m: ta človek je prava švigašvaga

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA