Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sura (27)



  1.      súra  -e ž (ū) v muslimanskem okolju poglavje v koranu: brati, peti sure; sura deset
  2.      akupresúra  -e ž () med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
  3.      brošúra  -e ž () broširana knjiga, navadno tanjša: izdati, založiti brošuro; reklamna brošura
  4.      dresúra  -e ž () vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov // ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov
  5.      fisúra  -e ž () med. poka, reža v tkivu: fisura kosti, sluznice
  6.      fleksúra  -e ž () geol. guba, ki je na pregibu stanjšana, kolenčasta guba
  7.      hišúra  -e ž () slabš. grda, slaba hiša: prišli so v nekakšno hišuro // hiša sploh
  8.      komisúra  -e ž () anat. vlakna, zlasti v osrednjem živčevju, ki povezujejo somerne dele telesa
  9.      profesúra  -e ž () naslov ali služba profesorja: dobiti, doseči profesuro; docentura in profesura / posvetiti se profesuri
  10.      tránsurán  -a m (-) kem. umetno pridobljen radioaktivni element z višjim atomskim številom kot uran: neptunij, plutonij, americij in drugi transurani
  11.      brošúrica  -e ž () manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice; drobna brošurica; brošurica žepnega formata
  12.      ciklostírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na ciklostilu: ciklostirati dijaški časopis, letake ciklostíran -a -o: ciklostirana brošura; ciklostirana izdaja drame
  13.      hektográf  -a m () nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
  14.      ìlegálen  -lna -o prid. (-) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
  15.      kóst  -í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha je kot kost in koža zelo / ima krhke, mehke, močne kosti / urezal se je do kosti / pes gloda kost / kupiti meso brez kosti; mozgova kost / čelna, čeljustna kost; dlanske kosti; obraz s poudarjenimi ličnimi kostmi; nosna kost / človeške, živalske kosti / izdelki iz slonove kosti iz zobovine slonovih oklov 2. redko osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: meso teh breskev gre nerado od kosti 3. ekspr., navadno s prilastkom (človeško) telo: vse kosti ga bolijo / na kamen je položila svoje kosti je sedla; pošteno pretegniti svoje kosti / tu počivajo kosti njegovega očeta posmrtni ostanki, truplo; njene kosti že trohnijo pod zemljo // slabš. človek, navadno suh: vzela bo tisto ošabno kost / kot psovka poberi se, kost stara 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža visoko stopnjo doživljenega: premražen sem do kosti; mraz, veter je rezal do kosti / obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovaliekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel, zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. to mu je pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. še zdaj mu tiči strah v kosteh zelo se boji; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrlanat. bedrna kost stegnenica; cevasta, ploščata kost; ekstremitetna kost; kopitna kost; križna kost križnica; prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; med. fisura kosti; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; vet. divja ali mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; prim. kamenkost
  16.      makulatúra  -e ž () 1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / žarg. brošura bo šla v makulaturo 2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo
  17.      ordinariát  -a m () 1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat 2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat
  18.      óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice
  19.      propagánden  -dna -o prid. () nanašajoč se na propagando: propagandna brošura; propagandno delo / propagandni film; propagandna razstava / slabš. to je le propagandni manever / propagandni oddelek podjetja; propagandni stroški
  20.      prospékt  -a m (ẹ̑) 1. reklami, obvestilu namenjen list, brošura s podatki, slikami a) o kraju, pokrajini: dobiti prospekte v turističnem uradu; prospekt Bleda / turistični prospekti b) o izdelku, podjetju: založba je razposlala prospekt letošnjih izdaj; zahtevati prospekt za pohištvo, o pohištvu 2. zastar. pogled, razgled: prospekt z vrha je bil čudovit; prospekt na morje 3. zlasti v ruskem okolju široka, ravna velemestna ulica: sprehajati se po prospektu / Nevski prospekt v Leningradu ◊ gled. platno z naslikanim ozadjem
  21.      štírilísten  -tna -o prid. (-) 1. ki ima štiri liste: štirilistna rastlina / štirilistna brošurastrojn. štirilistni vijak 2. um. ki ima obliko štiriperesne deteljice: štirilistni tloris cerkve; štirilistno okno
  22.      trans...  ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran
  23.      trílísten  -tna -o prid. (-) ki ima tri liste: trilistna vejica / trilistna brošurabot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata; um. trilistni tloris tloris v obliki treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov; trilistno krogovičje
  24.      turístičnopropagánden  -dna -o prid. (í-) nanašajoč se na turistično propagando: turističnopropagandni stroški / turističnopropagandna brošura
  25.      ustrézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: take ceste ne ustrezajo prometu; stanovanje ji ustreza; nova šola ustreza sodobnim zahtevam / fant ustreza njenemu idealu moškega / knjiga ustreza svojemu namenu, potrebam; glasba je ustrezala njegovemu razpoloženju / dogodki, podatki ustrezajo resnici so resnični / profesura bi mu ustrezala; zgodnja ura ji ne ustreza ni primerna zanjo // biti po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: plačilo ustreza / za to dejanje kazen ustreza / cene ne ustrezajo 2. biti v skladu z določenimi normami, pravili: pogodba ustreza predpisom / njegova izobrazba ustreza delovnemu mestu // biti v skladu z določenimi dejstvi: ocena položaja ne ustreza 3. biti v skladu z določenim namenom: to orodje ustreza / prejšnji način izobraževanja ne ustreza več 4. z dajalnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: skušal ji je v vsem ustrezati / ustrezati svojim strastem ● zgornja čeljust ustreza spodnji čeljusti se ujema s spodnjo čeljustjo; dal je vsakemu, kakor mu je ustrezalo kakor se mu je zdelo; po svoji presoji, glede na svoje koristi ustrezajóč -a -e: ustrezajoči izrazi; študiral je ustrezajočo literaturo; prisl.: ustrezajoče se poglobiti v bistvo stvari

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA